Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Ustavno sodišče odločilo, da Zakon o davčnem postopku ni v neskladju z ustavo, javna objava davčnih dolžnikov (fizičnih oseb) pa je ustavno dopustna

+ -

Ustavno sodišče ni sledilo zahtevi za oceno ustavnosti, ki jo je pred skoraj tremi leti nanj naslovil Informacijski pooblaščenec in odločilo, da Zakon o davčnem postopku ni v neskladju z ustavo, javna objava davčnih dolžnikov (fizičnih oseb)  pa je ustavno dopustna.

 

Informacijski pooblaščenec (IP) bo odločitev Ustavnega sodišča seveda spoštoval, a obenem izraža zaskrbljenost in pripominja, da sodniki pri svoji odločitvi niso bili soglasni. Seveda je v Sloveniji nujno potrebno dvigniti davčno kulturo, izboljšati plačilno nedisciplino in državljane spodbuditi k prostovoljnemu plačilu svojih davčnih obveznosti. Vendar pa javna objava davčnih dolžnikov, ki so fizične osebe, po mnenju IP pomeni zgolj njihovo javno stigmatiziranje, četudi dolga ne morejo poplačati. Obenem pa javna objava ne doprinese k uresničitvi naštetih želenih ciljev, saj je vzpostavitev učinkovitega sistema plačevanja davkov dolžnost države in prevalitev kontrole na državljane ni ne ustrezna in ne učinkovita.      

 

IP je danes prejel odločbo Ustavnega sodišča, na katerega je aprila 2013 vložil zahtevo za oceno ustavnosti določb 1., 7., in 8. odstavka 20. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) v zvezi z javno objavo seznama neplačnikov davka na spletu, kadar gre za fizične osebe zatrjujoč nesorazmernost ukrepa, ki posega v varstvo osebnih podatkov posameznikov. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-122/13-13, z dne 10. 3. 2016 ugotovilo, da ZDavP-2 v tem delu ni v neskladju z Ustavo. IP bo  odločitev Ustavnega sodišča seveda spoštoval, vseeno pa si pridržuje pravico do komentiranja. Prepričan je, da predstavlja javna objava osebnih podatkov o dolžnikih na spletu določeno obliko stigmatizacije in, da gre glede na naravo spleta v resnici za nepovraten poseg v zasebnost posameznikov. IP bi si želel tudi jasnejšo opredelitev Ustavnega sodišča glede vprašanja, da gre vendarle za objavo podatkov iz nepravnomočnih davčnih odločb, na kar opozarjata v odklonilnem ločenem mnenju tudi ustavni sodnici dr. Dunja Jadek Pensa in dr. Jadranka Sovdat.

 

Ob tem IP pojasnjuje, da Generalni finančni urad enkrat mesečno na svojih spletnih straneh objavi podatke o zavezancih za davek, ki so fizične osebe in ki dlje kot 90 dni dolgujejo preko 5.000 evrov. Objavi se dolžnikovo osebno ime in datum rojstva, podatki pa so razporejeni v razrede v odvisnosti od višine zapadlih neplačanih davčnih obveznosti.

 

IP je v zahtevi za presojo ustavnosti izpostavil, da po njegovem mnenju ukrep javne objave osebnih podatkov ni nujen in tudi ne primeren za dosego cilja prostovoljnega poplačila davkov ali cilja zvišanja stopnje splošne davčne kulture v državi. Prav tako je IP menil, da je ureditev objave seznama dolžnikov neskladna tudi z 22. členom Ustave RS (enako varstvo pravic), in sicer zaradi odsotnosti ustreznih procesnih kavtel, ki bi posamezniku nudile primerno pravno varstvo v primeru neupravičene javne objave njegovih osebnih podatkov na spletu. Pred objavo posameznik, katerega osebni podatki bodo objavljeni, namreč o tem ni posebej obveščen in nima možnosti, da bi se izjavil o tem, ali je dolg dejansko pravilno ugotovljen in zakaj je dolg nastal. Ob tem IP tudi opozarja, da v tem primeru ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, kar bi dopuščalo njihovo javno objavo.

 

Čeprav je Ustavno sodišče ocenilo, da predstavlja objava seznama dolžnikov primeren in sorazmeren ukrep za dosego cilja zvišanja davčne kulture, izboljšanja plačilne discipline ter spodbude k prostovoljnemu, pravilnemu in pravočasnemu plačevanju obveznosti, pa je po mnenju IP zamudilo priložnost, s tem, ko se ni opredelilo glede vprašanja pravice do pravnega varstva posameznikov, v luči presoje nujnosti in sorazmernosti posegov države v njihovo zasebnost.                                                                 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka