Ustavno sodišče pritrdilo IP: določbe ZPPDFT-2 o splošni omejitvi seznanitve z lastnimi osebnimi podatki so bile neskladne z Ustavo
+ -Ustavno sodišče je na podlagi zahteve za oceno ustavnosti Informacijskega pooblaščenca (IP) soglasno ugotovilo (odločba št. U-I-331/22, z dne 3. septembra 2026) neskladje treh določb Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) z Ustavo. Določbe so posameznikom za osem let odložile seznanitev z lastnimi osebnimi podatki oziroma z informacijami o dostopu do njih. Odlog je veljal samodejno, brez presoje konkretnega primera, tudi takrat, ko bi razlogi za zadržanje informacij že prenehali. Gre za pomembno odločitev glede razlage dopustnega obsega omejitev ustavne pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki v Republiki Sloveniji.
S tem, ko je Ustavno sodišče ugotovilo neskladje petega odstavka 51. člena, drugega odstavka 134. člena in prve alineje petega odstavka 145. člena ZPPDFT-2 z Ustavo in postavilo merila zakonodajalcu, ki jih mora ta upoštevati v bodoče pri opredeljevanju takih omejitev v zakonu, so ustavni sodniki dali pomembno sporočilo, da je treba vedno in pri vsakem posegu v pravice posameznika zakone sprejemati ob upoštevanju načela sorazmernosti in da država tudi z zakoni ne more brez razloga in neomejeno posegati v ustavne pravice.
Navedene določbe so namreč posameznikom za osem let onemogočile seznanitev z lastnimi osebnimi podatki oziroma z informacijami o dostopu do njih, in sicer samodejno, brez presoje konkretnega primera, tudi takrat, ko bi razlogi za zadržanje informacij v praksi že prenehali. Sodišče je v svoji odločitvi izhajalo iz tretjega odstavka 38. člena Ustave, po katerem ima vsakdo pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj. IP je v zahtevi poudaril, da ta pravica posamezniku ne služi le za nadzor nad zakonitostjo obdelave, ampak tudi za uveljavljanje pravic in interesov v postopkih. Ker s to ureditvijo Slovenija izvaja pravo Evropske unije (EU), je sodišče upoštevalo tudi Listino EU o temeljnih pravicah, Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR – angl. General Data Protection Regulation) in sodno prakso Sodišča EU. Pravico do dostopa je namreč mogoče omejiti le z zakonom in le toliko, kolikor je nujno potrebno.
IP je na sporni omejitvi ZPPDFT-2 pri registru dejanskih lastnikov in pri zavezancih (npr. bankah) – 51. in 134. člen – sicer opozoril že med sprejemanjem zakona. V mnenju, ki ga je 8. marca 2022 poslal Državnemu zboru, je zapisal, da absolutne omejitve pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki za osem let niso dopustne. Omejene bi morale biti na čas, ko obstajajo ustavno utemeljeni razlogi zanje.
Pomembno je, da se je sodišče v svoji odločitvi opredelilo tudi glede načina njene izvršitve. V postopkih o zahtevi posameznika za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki ali o pravnem sredstvu zoper tako odločitev, ki še niso pravnomočno končani, pristojni organi in sodišča spornih določb v protiustavnem delu ne smejo več uporabiti. Seznanitev smejo zavrniti ali omejiti samo, kadar ob odločanju obstajajo konkretni in utemeljeni razlogi za sklep, da bi razkritje lahko škodilo preprečevanju, odkrivanju ali pregonu pranja denarja ali financiranja terorizma. Presoditi morajo, za kakšno informacijo gre, koliko časa je minilo od dostopa ali pridobitve podatka in v kateri fazi je postopek. Pri predkazenskih in kazenskih postopkih morajo presoditi tudi, ali bi razkritje še lahko ogrozilo njihovo izvedbo. Zakonodajalec lahko omejitve uredi tudi drugače, vendar ustavnoskladno. Vse navedeno velja tudi za postopek pri IP, ki se bo nadaljeval v skladu z odločitvijo sodišča.
Zahteva je namreč izhajala iz dveh postopkov, povezanih z Uradom Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (Urad). V prvem IP kot pritožbeni organ odloča o pritožbi osebe, ki ji je Urad zavrnil zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. V drugem je na podlagi prijave uvedel inšpekcijski nadzor zaradi domnevno nezakonite obdelave osebnih podatkov pri Uradu. Oba postopka je do odločitve sodišča prekinil. Del spornih določb je novembra 2022 spremenila novela ZPPDFT-2A. Ker mora IP o pritožbi odločiti po pravilih, ki so veljala, ko je odločal Urad, je sodišče določbe kljub temu presojalo. Vse tri določbe so imele enak, osemletni rok:
- upravljavec registra dejanskih lastnikov dejanskemu lastniku in poslovnemu subjektu ni smel razkriti informacij o tem, da so pristojni organi dostopali do njunih podatkov v registru (peti odstavek 51. člena),
- zavezanci stranki osem let niso smeli razkriti med drugim tega, da so njene podatke sporočili Uradu, da je Urad o njej zahteval podatke ali da o njej opravlja analizo (drugi odstavek 134. člena),
- vpogled v lastne osebne podatke v nekaterih evidencah Urada je bil mogoč šele osem let po tem, ko jih je Urad pridobil (prva alineja petega odstavka 145. člena).
Ureditev po presoji sodišča ni prestala preizkusa nujnosti. Zakon namreč ni ločil med primeri, v katerih bi razkritje preiskavam ali drugim postopkom še lahko škodilo, in primeri, v katerih te nevarnosti ni bilo več. Po oceni sodišča novela ZPPDFT-2A kaže, da je mogoče tudi drugače. Omejitev pri registru dejanskih lastnikov veže na konkretne zadržke, osem let pa je le zgornja meja.
Del zahteve, ki je izhajal iz inšpekcijskega nadzora, je sodišče s šestimi glasovi proti dvema zavrglo. V tem delu je IP izpodbijal druge določbe ZPPDFT-2, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov pri Uradu. Večina sodnikov je presodila, da IP ni dovolj natančno pojasnil, zakaj je ustavnost teh določb odločilna za nadzorni postopek in katera ravnanja Urada bi bilo treba presoditi. Sodnik dr. Primož Gorkič je v ločenem mnenju zapisal, da je IP ravnanja Urada delno konkretiziral, več pa zaradi nedoločnosti izpodbijanih določb ni mogel storiti, in se vprašal, »ali nismo s tem zaloputnili vrata možnosti, da bi predlagatelj celovito izvrševal svojo pristojnost iz 23.a člena ZUstS«. IP je sicer že v zahtevi opozoril, da posameznik pri Uradu, ki ima po zakonu močna pooblastila, praviloma sploh ne ve, da ta obdeluje njegove podatke. Sodišče pa je poudarilo, da mora biti tudi na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma omejitev seznanitve z obdelavo prilagojena cilju in ne sme trajati dlje, kot je nujno potrebno.
Besedilo celotne odločitve Ustavnega sodišča je dostopno na spletni strani: https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/u-i-33122
Besedilo ločenega mnenja sodnika dr. Primoža Gorkiča je dostopno na spletni strani: https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/u-i-33122
Besedilo zahteve za oceno ustavnosti je dostopno na spletni strani: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/ocene_ustavnosti/Zahteva_Informacijskega_pooblascenca%20za%20presojo%20ustavnosti%20ZPPDFT-2_anon.pdf
Besedilo mnenja IP k predlogu ZPPDFT-2 z dne 8. marca 2022 je dostopno na spletni strani: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/pripombe/2022/DZ_mnenje%20ZPPDFT-2_mar2022_AJ.pdf