Ustavno sodišče pritrdilo IP: del 129. člena ZNPPol, ki se nanaša na evidenco kaznivih dejanj, neskladen z Ustavo
+ -Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-9/24 z dne 25. 9. 2025 odločilo, da je bila ureditev hrambe osebnih podatkov po 129. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) v delu, ki se nanaša na evidenco kaznivih dejanj, v neskladju z Ustavo. Pobudo za oceno ustavnosti je vložil Informacijski pooblaščenec (IP), ki je že dlje časa opozarjal na nesorazmerno dolge roke hrambe osebnih podatkov in odsotnost ustreznih varovalk za učinkovito varstvo informacijske zasebnosti.
Pobuda je izhajala iz postopka odločanja IP o pritožbi zoper odločbo policije, ki je zavrnila zahtevo posameznika za izbris podatkov iz evidence kaznivih dejanj, ker še ni potekel predpisan rok, čeprav je bil že izdan sklep o zavrženju kazenske ovadbe oziroma o ustavitvi kazenskega postopka. Pritožnikovi podatki bi se v blokirani obliki hranili še 30 let. Čeprav je Državni zbor v začetku leta 2025 sprejel novelo ZNPPol-C, s katero je delno spremenil ureditev rokov hrambe, je Ustavno sodišče ocenilo, da je presoja ustavnosti izpodbijanih določb še vedno potrebna, saj so se izpodbijane določbe uporabljale v konkretnem postopku.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je ZNPPol določal večfazno hrambo osebnih podatkov:
· osnovno fazo do ustavitve policijske preiskave ali izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe ali do pravnomočne zavrnilne ali oprostilne sodbe, če pa tega ni, do zastaranja kazenskega pregona,
· blokirano fazo, v kateri so se podatki hranili še 30 let, in
· anonimizirano fazo, v kateri (kljub morebitni drugačni praksi) ni šlo več za osebne podatke.
Čeprav so bili podatki v drugi fazi formalno blokirani, je imela policija do njih še vedno dostop, zato je Ustavno sodišče presodilo, da tudi takšna hramba pomeni obdelavo osebnih podatkov in s tem poseg v pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave. Sodišče je ob tem opozorilo, da se lahko skupna hramba podatkov (osnovna in blokirana faza skupaj) v praksi giblje od približno 36 do 80 let, pri nekaterih kaznivih dejanjih pa celo brez časovne omejitve, kar pomeni poseg, ki se približuje trajni hrambi osebnih podatkov.
Po presoji Ustavnega sodišča je bila izpodbijana ureditev sicer skladna z načelom jasnosti in pomenske določljivosti iz 2. člena Ustave ter je sledila dopustnemu cilju odkrivanja storilcev kaznivih dejanj zaradi učinkovite zaščite pred kriminalno dejavnostjo. Vendar pa se ni omejila na nujno potreben obseg za dosego tega cilja, saj ni omogočala:
1. zahteve za izbris podatkov, če njihova hramba ni več nujna, niti obdobnega preverjanja nujnosti nadaljnje hrambe podatkov po uradni dolžnosti;
2. določitve roka hrambe glede na težo in naravo kaznivega dejanja, s čimer bi bila hramba omejena na obseg, nujen za doseganje njenega namena, ter
3. razlikovanja med različnimi kategorijami oseb (npr. osumljenci, obdolženci, obsojenci, žrtve kaznivega dejanja) ter upoštevanja posebnega položaja oseb, ki jim je zagotovljena domneva nedolžnosti iz 27. člena Ustave.
Sodišče je pri presoji upoštevalo tudi pravo Evropske unije (Direktiva (EU) 2016/680) ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, ki zahtevajo, da je poseg v pravico do varstva osebnih podatkov sorazmeren in časovno omejen glede na namen obdelave.
Glede na navedeno je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta bila prvi odstavek 129. člena in prva alineja drugega odstavka istega člena ZNPPol, kolikor se nanašata na evidenco kaznivih dejanj, v neskladju z Ustavo. Zaradi njune vsebinske povezanosti je enako odločilo tudi glede tretjega in četrtega odstavka tega člena.
Informacijski pooblaščenec odločitev pozdravlja in poudarja, da predstavlja pomemben mejnik pri krepitvi varstva informacijske zasebnosti ter spoštovanja načel evropskega prava varstva osebnih podatkov. Ustavno sodišče je s tem potrdilo, da morajo biti roki hrambe osebnih podatkov pri organih pregona jasno določeni, sorazmerni in prilagojeni dejanskemu namenu obdelave, skladno z načeli prava EU in sodno prakso evropskih sodišč. IP bo pri prihodnjih spremembah zakonodaje pozorno spremljal, da bo nova ureditev upoštevala ustavne zahteve ter posameznikom zagotovila učinkovito uveljavljanje pravice do izbrisa in drugih pravic s področja varstva osebnih podatkov.
Besedilo celotne odločitve Ustavnega sodišča je dostopno na spletni strani: https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/u-i-924
Besedilo zahteve za oceno ustavnosti je dostopno na spletni strani: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/ocene_ustavnosti/Zahteva_za_oceno_ustavnosti_129._clen_ZNPPol_anon_za_splet.pdf