Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Uspešno leto 2016 pri Informacijskem pooblaščencu

+ -

Sporočilo za javnost

 

Informacijski pooblaščenec leto 2016 ocenjuje kot zelo uspešno, tako na področju dostopa do informacij javnega značaja kot na področju varstva osebnih podatkov


Leto 2016 je bilo na obeh področjih prelomno, tako zaradi zakonskih sprememb kot tudi obsega aktivnosti in števila primerov, ki jih je obravnaval Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP). IP je v letu 2016 izdal več kot 310 odločb v pritožbenih zadevah s področja dostopa do informacij javnega značaja, kar je največ od začetka njegovega delovanja. Na področju varstva osebnih podatkov je vodil več kot 670 inšpekcijskih zadev, odgovorili pa smo tudi na več kot 1300 prošenj za pisna mnenja ter na obeh področjih dela skupaj na več kot 2500 telefonskih klicev z vprašanji posameznikov, podjetij in drugih organizacij. Prav na področju varstva osebnih podatkov se je v letu 2016 zgodil prelomen korak ne le za Slovenijo, ampak celotno EU z aprila sprejetim svežnjem EU predpisov v okviru reforme varstva osebnih podatkov, ki prinaša pomembne spremembe. Področje dostopa do dostopa do informacij javnega značaja je v letu 2016 zaznamovala predvsem novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E), ki je implementirala  spremenjeno evropsko direktivo o ponovni uporabi informacij javnega sektorja. Njen namen je vsakomur zagotoviti pravico do enostavne in učinkovite ponovne uporabe prosto dostopnih podatkov javnega sektorja za katerikoli namen. Z novelo ZDIJZ-E, ki se je začela uporabljati maja letos, so v režim ponovne uporabe vključeni tudi muzeji, knjižnice in arhivi (kulturne institucije), in sicer v zvezi s tistim prosto dostopnim gradivom, na katerem nobena tretja oseba ni imetnik pravic intelektualne lastnine.


Gre za novo področje, ki v praksi še ni zaživelo, zato je bil tudi letošnji dogodek IP ob svetovnem dnevu pravice vedeti, 28. septembra, posvečen temu vprašanju. IP ob tem opaža, da so zavezanci, v nasprotju s ponovno uporabo, z institutom dostopa do informacij javnega značaja bolje seznanjeni, primeri, s katerimi se srečujejo v praksi, pa so vedno kompleksnejši in pravno vse bolj zapleteni. V letu 2016 je IP prejel manj pritožb zaradi neodzivnosti zavezancev oz. zaradi t.i. molka organov kot v letu 2015, kar je spodbuden kazalnik, ki kaže, da so organi bolj odzivni. Vseeno pa smo izdali največ vsebinskih pritožbenih odločb doslej – več kot 310. Posebno področje, s katerim se je IP v letu 2016 ukvarjal bistveno več kot v preteklih letih, pa je področje dostopa do okoljskih informacij, prav na tem področju je bilo vloženih več pritožb. Pri okoljskih podatkih gre za informacije, ki so že po zakonu absolutno javno dostopne, zato IP zavezance poziva, naj v prihodnje postopajo bolj transparentno in že sami omogočijo dostop do teh podatkov.


IP je v letu 2016 vodil več kot 670 zadev inšpekcijskega nadzora nad izvajanju predpisov s področja varstva osebnih podatkov, od tega več kot 240 v javnem sektorju in več kot 430 v zasebnem sektorju. Med najbolj pogostimi primeri kršitev gre izpostaviti predvsem nespoštovanje določb zakona pri izvajanju videonadzora, neposrednem trženju ter posredovanje osebnih podatkov nepooblaščenim uporabnikom. Prav tako pa opažamo, da upravljavci ne poskrbijo dovolj za zagotavljanje ustreznega zavarovanja osebnih podatkov, predvsem sledljivosti obdelave podatkov. Veliko prijav je IP v letu 2016 prejel tudi glede posredovanja in obdelave osebnih podatkov v zvezi z izterjavo neplačanih parkirnin na Hrvaškem in v Srbiji. Skupaj smo prejeli več kot 580 prijav. V letu 2016 smo bistveno okrepili t. i. načrtovane inšpekcijske nadzore po uradni dolžnosti (brez prijave kršitev) in vodili več kot 70 takšnih inšpekcijskih postopkov, ki so bili uvedeni po uradni dolžnosti. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami je IP do 21. 12. 2016 izdal več kot 100 upravnih inšpekcijskih ukrepov, s katerimi je odredil odpravo ugotovljenih nezakonitosti in pomanjkljivosti ter več kot 120 prekrškovnih inšpekcijskih ukrepov, s katerimi je kršiteljem izrekel sankcije in opozorila za storjene prekrške.


Leto 2016 je zaznamovalo tudi visoko število primerov zahtev za odločbe za iznos osebnih podatkov v tretje države. IP je do 21. 12. 2016 izdal kar 48 odločb o iznosu osebnih podatkov v tretje države (od tega je 37 odločb vključevalo tudi iznos v ZDA). Glavni razlog za to je bila odločitev Sodišča EU v zadevi Schrems in posledična razveljavitev t.i. dogovora o Varnem pristanu, na podlagi katerega so upravljavci sicer iznašali osebne podatke iz EU (tudi Slovenije) v ZDA. Na področju seznanitev z lastnimi osebnimi podatki in medicinsko dokumentacijo smo prejeli 89 pritožb, izdali pa smo tudi 3 odločbe o povezovanju zbirk osebnih podatkov v javnem sektorju ter 7 odločb o zahtevah za uvedbo biometrijskih ukrepov.

 

Posebno pozornost je IP letos posvetil preventivnim vidikom svojega delovanja. S ciljem izobraževanja upravljavcev in drugih zavezancev smo izvedli 96 brezplačnih predavanj domačim slušateljem, upoštevajoč tudi predavanja gostom iz tujine pa je bilo teh brezplačnih predavanj skupaj več kot 100. Prav tako smo v stalnem stiku z upravljavci, obdelovalci in predlagatelji predpisov z namenom pravočasnega naslavljanja različnih dilem glede novih načinov zbiranja in obdelave osebnih podatkov ter iskanja zasebnosti prijaznih zakonskih rešitev ob uvajanju novih tehnologij ter povečevanju učinkovitosti. Med drugim smo zato na vseh ministrstvih izvedli predavanja za strokovnjake, ki pripravljajo zakonske in podzakonske predpise, ki se dotikajo področja varstva osebnih podatkov, podali pa smo tudi več kot 120 mnenj na predloge zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na različne vidike urejanja zbiranja in obdelave osebnih podatkov. Izdali smo tudi 4 nove smernice ter napotke za upravljavce brezpilotnih letalnikov.


IP se na ravni EU aktivno vključuje tudi v priprave na začetek izvajanja nove Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki se bo začela uporabljati 25. 5. 2018. Delovna skupina za varstvo podatkov iz člena 29, katere član je tudi IP, je tako prav v začetku decembra objavila prve smernice na temo nekaterih pomembnih novosti, ki jih prinaša uredba, in sicer glede pravice do prenosljivosti podatkov; obveznosti imenovanja pooblaščene osebe za varstvo podatkov; ter pravil glede obravnave kršitev, ki presegajo meje ene države članice, in uvedbe vodilnega nadzornega organa. Čakamo pa še na odločitev Ministrstva za pravosodje, kako bo Slovenija prilagodila zakonske predpise za izvajanje uredbe v praksi.


Sodeč po najbolj odmevnih temah  v letu 2016, bo tudi leto 2017 za IP zelo intenzivno. Čakajo nas predvsem obsežne priprave na začetek uporabe nove uredbe EU in posledice sprejema oziroma začetka izvajanja nekaterih področnih zakonov. IP si bo na vseh področjih svojega dela tudi v letu 2017 še naprej prizadeval za ohranjanje dosežene ravni varstva obeh ustavnih pravic z neprecenljivim pomenom za posameznika in družbo, ki se ju javnost glede na število prejetih pritožb in prijav, vsako leto bolj zaveda.


Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka