Upravno sodišče je pritrdilo Informacijskemu pooblaščencu, da mora RTV Slovenija v postopku dostopa do informacij javnega značaja posredovati podatke iz izvensodne poravnave
+ -Informacijski pooblaščenec (IP) je odločil, da mora RTV Slovenija prosilcu posredovati podatke o izplačilu po izvensodni poravnavi. Upravno sodišče Republike Slovenije je odločitev potrdilo s sodbo I U 1319/2022-13 z dne 23. oktobra 2026. V delu, ki se nanaša na to izplačilo, je zavrnilo tožbo sindikalnega zaupnika, ki je razkritju nasprotoval. Kot je poudarilo sodišče, ima javnost pravico vedeti, kako se porablja javni denar.
Prosilec je od RTV Slovenija (dalje organ) po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zahteval podatke o morebitnih poravnavah s sindikatom in z dvema posameznikoma. Organ je odgovoril, da poravnave s sindikatom ni sklenil, dostop do drugih podatkov pa je zavrnil. Menil je, da bi dostop do izvensodne poravnave razkril podatke o članstvu v sindikatu, ki spadajo med posebne vrste osebnih podatkov. Prosilec se je pritožil k IP. Ta je pritožbi delno ugodil in organu naložil, naj osnovne podatke iz poravnave posreduje, številko transakcijskega računa in naziv banke pa prekrije.
Tožbo je vložil sindikalni zaupnik, ki mu je organ po izvensodni poravnavi izplačal nadomestilo za čas neprofesionalnega opravljanja sindikalne funkcije. Trdil je, da gre za zaupne podatke o delovanju sindikata in da je podatek o članstvu v sindikatu varovan kot poseben osebni podatek. Del tožbe je sodišče zavrglo, ker ta del odločbe ni posegal v tožnikov pravni položaj.
Sodišče je tožnikovo stališče, da zadostuje, da so javni le podatki, ki so že dostopni v ERARju, označilo za preozko. Prosilec ima namreč pravico vedeti, kdo je javni denar prejel, kdaj, koliko in za kakšen namen. Brez prejemnika in namena nakazila, nadzor nad porabo javnih sredstev ni mogoč. Nadomestilo, ki ga je sindikalnemu zaupniku izplačal javni zavod, je po presoji sodišča dodatek k plači, ta pa je javen. Gre za podatke o porabi javnih sredstev.
Sodišče je zavrnilo tudi očitek, da razkritje posega v zaupnost delovanja sindikata. Sindikalna zaupnost varuje avtonomijo sindikata in delavce pred pritiski vodstva, plačilo nadomestila zaupniku pa je od tega povsem ločena stvar. Tožnik je javni uslužbenec, njegova funkcija v sindikatu je že javno objavljena, podatki iz poravnave pa njegove dejavnosti v sindikatu ne razkrivajo. Sodišče se je pri tem sklicevalo tudi na sodno prakso Sodišča Evropske unije.
Po presoji sodišča je tehtanje med javnim interesom za razkritje in interesom za omejitev dostopa opravil že zakonodajalec. Do podatkov o porabi javnih sredstev in podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, je dostop dovoljen tudi, kadar gre za izjemo varstva osebnih podatkov. Gre za t.i. absolutno javne podatke, katerih javnost določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.
S sodbo se lahko seznanite tukaj.