Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Stališče o javnosti transakcijskih računov

+ -

STALIŠČE POOBLAŠČENCA ZA DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA O OBJAVI IMETNIKOV TRANSAKCIJSKIH RAČUNOV NA SPLETNI STRANI BANKE SLOVENIJE

Ljubljana, 6.10.2004

 

Pooblaščenka ugotavlja, da vprašanje dostopa do javnih evidenc in varovanja osebnih podatkov v njih lahko vpliva tudi na pojmovanje pravice do svobodnega izražanja in zato tudi na dostop do informacij javnega značaja. Zaradi navedenega zato pooblaščenka podaja stališče do vprašanja javne objave TRR-jev za fizične osebe:

 

1. Osnova pri javnosti osebnih podatkov je ta, da mora biti na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) objava osebnih podatkov izrecno določena v zakonu, v tem primeru gre za Zakon o plačilnem prometu, 29. člen (ZPlaP). Ta določa, da so podatki o transakcijskih računih javni in dostopni na spletni strani Banke Slovenije. V celoti so javni podatki le podatki o TRR-jih pravnih oseb in zasebnikov v delu, ki se nanaša na njihovo dejavnost, in sicer so v tem primeru javni podatki prav vsi, ki so zapisani v prvem odstavku 29. člena ZPlaP. Po našem mnenju torej javnost podatkov o TRR-jih ostalih fizičnih oseb v obsegu, ki ga določa 1. odstavek 29. člena ZPlaP za pravne osebe in zasebnike, ni dovoljena, niti ga sam ZPlaP ne dopušča in je torej že sam zakon upošteval določbe ZVOP.

 

2. Pooblaščenka opozarja, da za pravne osebe ZVOP ne velja in da ZVOP tudi ne velja za zasebnike, v kolikor so le ti, kadar opravljajo gospodarsko dejavnost, pravne osebe.

 

3. V skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja Pooblaščenka ugotavlja, da Banka Slovenije, ki je zavezanec na podlagi ZDIJZ, poseduje oz. vodi evidenco oz. register TRR-jev za vse pravne in za vse fizične osebe. V skladu z ZDIJZ mora torej do teh zbirk dostop biti omogočen, vendar le v delu, ki ni v nasprotju s 6. členom ZDIJZ. Ta določa izjeme od splošnega pravila dostopnosti.

 

4. Pooblaščenka ugotavlja, da so v registru zavedeni podatki, ki jih taksativno našteva 29. člen ZPlaP. Med temi podatki so varovani osebni podatki sledeči:

 

• Naslov imetnika, ki je fizična oseba

• drugi podatki, potrebni za vodenje registra, ki jih določi Banka

Slovenije s predpisom iz petega odstavka 28. člena ZPlaP.

 

V skladu z 10. členom ZDIJZ je vsak organ dolžan posredovati v svetovni splet med drugim tudi druge informacije javnega značaja in je zato posredovanje teh podatkov, če so seveda iz njih izločeni podatki, našteti v 4. točki, v skladu z ZDIJZ.

 

Pooblaščenka opozarja, da samo dejstvo obstoja TRR-ja ne kaže na osebno stanje, razmerje ali lastnost posameznika. Banka Slovenije je torej delno ravnala pravilno, za fizične osebe je varovan podatek namreč blokada TRR-ja, ki mora biti iz spletnega dostopa izločen. V ostalih segmentih je Banka Slovenije ravnala v skladu z zakonodajo in internimi akti Banke Slovenije.

 

Naj na koncu še opozorimo, da za podatke, ki niso varovani kot osebni, ni potrebna sledljivost oz. evidenca prosilcev, ki jo zahteva 11. člen ZVOP. Ta člen je namreč potrebno tolmačiti tako, da mora organ imeti le evidenco dostopov do varovanih osebnih podatkov. Naj razložimo še to, da osebni podatek izgubi status varovanega osebnega podatka v tistem trenutku, ko nek zakon določi javnost objave in s tem javnost podatka. Samo ime in priimek in številka TRR-ja pa po definiciji sploh nista osebna podatka.

 

 

Nataša Pirc Musar

Pooblaščenka