Sprejet delovni dokument IWGDPT o nevrotehnologijah
+ -
Mednarodna delovna skupina za varstvo podatkov in tehnologijo (IWGDPT, t.i. Berlinska skupina), katere član je tudi Informacijski pooblaščenec, je sprejela nov delovni dokument in sicer o nevrotehnologijah.
Zasebnost tradicionalno pojmujemo z občutkom nadzora nad svojim prostorom, komunikacijami in podatki, pri čemer pa je zasebnost naših misli in kognitivnih procesov nekaj, kar dojemamo kot varno pred zaznavo in posegi iz zunanjega okolja. Napredek na področju nevroznanosti in nevrotehnologij pa počasi omogoča večjo dostopnost do naših kognitivnih podatkov in s tem dobesedno pod vprašaj postavlja zasebnost naših misli in spomina. Nevrotehnologije odpirajo številna pravna in etična vprašanja in se že pričenjajo uporabljati na primer na področju nadzora nad delavci v varnostno kritičnih situacijah, pri uporabi nosljivih naprav, kot so pametna očala in sistemi za navidezno resničnost, ter na področju komunikacije s pacienti.
Delovni dokument IWGDPT predstavi značilnosti in načine delovanja nevrotehnologij, tveganja, ki jih nevrotehnologije predstavljajo za varovanje naše zasebnosti, in podaja priporočila za razvijalce, za regulatorje in za uporabnike sodobnih nevrotehnologij.
Delovni dokument IWGDPT o nevrotehnologijah je dostopen na povezavi:
O Mednarodni delovni skupini za varstvo podatkov in tehnologijo (IWGDPT)
V Mednarodni delovni skupini za varstvo podatkov in tehnologijo (angl. International Working Group on Data Protection in Technology, IWGDPT) - poznani tudi kot Berlinska skupina - ki je bila ustanovljena leta 1983, in je s tem ena od mednarodnih skupin z najdaljšo tradicijo na tem področju, se srečujejo predstavniki organov in organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom osebnih podatkov in zasebnostjo s celega sveta, kot tudi predstavniki industrije in drugi strokovnjaki za zasebnost in sodobne tehnologije. V prvi polovici svojega delovanja se je predvsem posvečala vprašanjem varstva osebnih podatkov in zasebnosti v telekomunikacijah, sčasoma pa se je njen domet razširil tudi na druge sodobne tehnologije, kot so internet stvari, pametna omrežja in sistemi, zasebnost na spletu in številna druga. Sekretariat delovne skupine zagotavlja nemški zvezni informacijski pooblaščenec (Der Bundesbeauftragte für den Datenschutz und die Informationsfreiheit; BfDI), v letu 2019 pa je njeno zasedanje gostil tudi Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije.
Delovna skupina na svojih srečanjih, ki potekajo dvakrat letno, udeležuje pa se jih med 40 do 60 strokovnjakov za varstvo osebnih podatkov s celega sveta, oblikuje skupna stališča in priporočila o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti. Delovna skupina sprejema stališča in priporočila, ki so praviloma usmerjena k upravljavcem osebnih podatkov, ponudnikom IKT opreme in storitev, zakonodajalcem ter posameznikom. Stališča delovne skupine redno upošteva tudi Svetovna skupščina za zasebnost (Global Privacy Assembly; GPA).
Sprejeti dokumenti so na voljo v angleškem in nemškem jeziku na spletni strani delovne skupine: www.iwgdpt.org.