Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Novice

Sporočilo za javnost - Informacijski pooblaščenec je zaprosil Varuha človekovih pravic za vložitev zahteve za oceno ustavnosti ZNPPol-A, zato vsekakor pozdravlja njegovo odločitev

+ -

Informacijski pooblaščenec je zaprosil Varuha človekovih pravic za vložitev zahteve za oceno ustavnosti ZNPPoI-A, zato vsekakor pozdravlja njegovo odločitev.

Informacijski pooblaščenec (IP) je večkrat opozoril tako predlagatelja Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-A) kot tudi zakonodajalca, da številne spremembe, ki jih februarja letos sprejeti zakon prinaša, v resnici pomenijo uzakonitev možnosti prekomernih in nedopustnih oblik množičnega nadzora nad posamezniki brez ustreznih omejitev in varovalk, ki bi v praksi preprečevale prekomerne posege v zasebnost ljudi. IP upa, da bo Ustavno sodišče Republike Slovenije pri obravnavi zahteve varuha sledilo v Evropi in Sloveniji uveljavljenim visokim standardom glede zahtevanih varovalk ustavno varovane pravice do zasebnosti, ko gre za poseganje države in posebej organov pregona v te pravice.

 

Veseli nas, da je Varuh človekovih pravic podrobno preučil ureditev, ki se je uveljavila z ZNPPol-A in pri tem predvsem upošteval stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, da je povečana pozornost pri varovanju zasebnega življenja nujna pri spoprijemanju z novimi komunikacijskimi tehnologijami, ki omogočajo hranjenje in reproduciranje osebnih podatkov ter, da mora razvoj metod nadzora z najnovejšimi tehnologijami spremljati simultan razvoj pravnih varovalk. Prav tako pa je varuha pri pripravi zahteve za oceno ustavnosti vodila dosedanja praksa Ustavnega sodišča Republike Slovenije, v kateri to izpostavlja, da mora zakonodajalec, ko gre za obdelavo osebnih podatkov za namene policijskega dela, še posebej skrbno pretehtati težo ukrepa, s katerim brez privolitve posameznika posega v občutljivo območje njegove zasebnosti.


Med bistvenimi spornimi dopolnitvami, ki jih v svoji zahtevi izpodbija varuh, in na katere je ves čas opozarjal tudi IP, je uzakonitev pooblastila, ki policiji dopušča avtomatično preverjanje registrskih tablic s sistemom optične prepoznave. To pomeni, da lahko policija na ta način ne glede na kakršenkoli sum nepravilnosti, preverja vse, ki se na določen dan peljejo po določeni cesti mimo na policijskem vozilu nameščenih kamer. Gre za povsem drugačen ukrep, kot je rutinska kontrola določenega manjšega vzorca voznikov (brez suma), saj bo tako ob zadostnem številu kamer dejansko preverjeno izredno veliko število vozil, brez kakršnegakoli razloga.


Enako velja za prekomerno preverjanja podatkov vseh prihajajočih letalskih potnikov, ki z letalom prihajajo v našo državo (PNR). Prav tako zaskrbljujoča pa je tudi uzakonitev široke uporabe brezpilotnih letalnikov (dejansko kadar bodo na voljo sredstva za nakup) brez ustrezne ocene učinkov na varstvo osebnih podatkov. Zdi se, da se jih obravnava kot poceni helikopterje, čeprav je jasno, da omogočajo bistveno širši in intenzivnejši, pa tudi za posameznika lahko skrit nadzor iz zraka.


Poleg tega je IP v svojih opozorilih izpostavil še sporno znižanje pogojev za razpis ukrepa prikrite in namenske kontrole za posameznika v Schengenskem informacijskem sistemu, kar bo lahko povzročilo, da bodo na seznamu vpisane tudi nedolžne osebe. Te bodo posledično ob kakršnemkoli potovanju znotraj EU vedno deležne poostrenega policijskega nadzora, brez vsakršnega pojasnila, zakaj. Prav tako po mnenju IP ni sprejemljiva ureditev, ki daje splošno podlago za zbiranje biometrijskih podatkov (torej za fotografiranje, odvzem prstnih odtisov, brisov idr.) vsakogar.

 


Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,
Informacijska pooblaščenka