Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Novice

Sporna uporaba videonadzornih sistemov, ki vodilnim omogočajo prek osebnega računalnika, tablice ali pametnega telefona dostopanje do t.i. žive slike, ki jo prikazujejo kamere v delovnih prostorih

+ -

Sporočilo za javnost

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) ugotavlja porast uporabe tovrstnih videonadzornih sistemov v nasprotju z zakonitimi nameni videonadzora in s tem nedopustnega nadziranja dela zaposlenih v nadzorovanih prostorih. IP opozarja, da sta takšen nadzor zaposlenih in posledično poseganje v njihovo zasebnost nedopustna, saj pomenita nesorazmeren poseg v zasebnost zaposlenih.

 

Videonadzor znotraj delovnih prostorov je dopusten le v izjemnih primerih, ko je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov in poslovne skrivnosti ter ko tega namena ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Iz navedenih strogih pogojev izhaja, da je neposredno spremljanje žive slike kamer, ki so nameščene znotraj delovnih prostorov, dopustno omogočiti zgolj v primeru, ko je to nujno potrebno zaradi navedenih razlogov. Takšni primeri so npr. lahko bančna okenca v bankah.

 

Tudi v takšnih primerih pa je spremljanje žive slike dopustno omogočiti le osebam, ki so v okviru svojih nalog dolžne spremljati dogajanje, ki ga pokrivajo kamere, zato, da lahko v primeru zapaženega ogrožanja ljudi ali drugih varovanih dobrin takoj ukrepajo. To so npr. varnostniki oz. osebe v nadzornem centru, nikakor pa ne tudi vodilni, ki se v sistem vključujejo iz drugih razlogov in ne kot del nujnih ukrepov za zagotavljanje varnosti v video nadzorovanih prostorih. Omogočanja spremljanja žive slike s strani vodilnih namreč načeloma ni mogoče upravičiti kot nujni ukrep, ki se izvaja za zakonite namene, t.j. za namene varovanja ljudi, premoženja, tajnih podatkov ali poslovne skrivnost. V praksi pa pomeni, da lahko vodja kadarkoli  preveri, kako zaposleni opravljajo svoje delo, kar se v praksi že pogosto dogaja.

 

Kar zadeva uporabo IP kamer, ki se internetno povezujejo in se do njih dostopa prek računalnika, tablice ali pametnega telefona, pa je treba ponovno opozoriti, da uporabniki pogosto pozabijo na ustrezno zavarovanje dostopa do takšnih kamer. To še dodatno povečuje tveganja za poseg v zasebnost zaradi nezavarovanega ali neustrezno zavarovanega dostopa do videonadzornih kamer. IP zato uporabnike tovrstnih naprav, ki se pogosto uporabljajo tudi za domačo uporabo in zasebne namene, ponovno poziva, da preverijo, ali so dostopi omejeni vsaj z ustreznimi gesli. Ta morajo biti dovolj kompleksna in drugačna od tovarniško privzetih. Številni primeri namreč kažejo, da dostopi do video posnetkov ali t.i. žive slike, ki jo prikazuje kamera, niso zavarovani z gesli oziroma so ta pogosto tovarniško privzeta ali zelo enostavna. Neustrezno zavarovan dostop do videonadzornih kamer, ki so povezane v internet, pa omogoča zlonamernim in radovednim, da se nepooblaščeno in brez lastnikove vednosti seznanijo s tem, kar se dogaja v prostorih podjetja ali celo v prostorih posameznikovega domovanja.


Več nasvetov o tem, kako zavarovati videonadzorni sistem, na katerih mestih in pod kakšnimi pogoji je videonadzor dopustno izvajati ter za kakšne namene je posnetke dopustno uporabljati, najdete v smernicah Informacijskega pooblaščenca o videonadzoru in o zavarovanju osebnih podatkov.

 


Informacijski pooblaščenec
Mojca Prelesnik, pooblaščenka