Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Novice

Sporazum med EU in Kanado o zbiranju podatkov letalskih potnikov ne zagotavlja ustreznega varstva osebnih podatkov in terja ponovni razmislek o t.i. PNR direktivi EU ter posledično o zadnji noveli Zakona o nalogah in pooblastilih policije

+ -

Sporočilo za javnost


Mnenje Sodišča EU bi lahko vplivalo tudi na določbe glede zbiranja podatkov o letalskih potnikih, ki jih zbirajo policije v EU, tudi slovenska.



Sodišče EU (SEU) v svojem mnenju z dne 26. julija 2017 o skladnosti Sporazuma med Kanado in Evropsko unijo o prenosu in obdelavi podatkov iz evidence podatkov o potnikih s predpisi EU o temeljih pravicah ugotavlja, da pomeni zbiranje podatkov o letalskih potnikih nedvomno poseg v pravico do varstva osebnih podatkov, pri čemer zbrani podatki, obravnavani skupaj, razkrijejo popoln načrt potovanja, potovalne navade, razmerja med dvema ali več osebami in informacije o finančnem položaju letalskih potnikov, njihove prehranske navade ali njihovo zdravstveno stanje, torej gre lahko celo za občutljive informacije o teh potnikih. Zato je Sodišče EU ocenilo, da predvideni sporazum ni skladen s členi 7, 8 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.


Sodišče tako v svojem mnenju pritrjuje ob sprejemanju novele Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) večkrat izpostavljenim skrbem IP glede (ne)sorazmernosti zbiranja osebnih podatkov letalskih potnikov (t.i. Passenger Name Record - PNR), ki v Slovenijo prihajajo iz drugih držav EU, in avtomatizirane tiralične kontrole. To namreč predvideva letošnja novela (ZNPPol) - predvsem člen 112.a, ki se bo v tem delu v celoti začela uporabljati za zbiranje osebnih podatkov na letih iz tretjih držav na ozemlje Slovenije in v obratni smeri oziroma z vmesnim postankom na ozemlju Slovenije 14. 9. 2017; za zbiranje osebnih podatkov za redne in posebne lete od letalskih prevoznikov, ki svojo prevozno dejavnost opravljajo iz držav članic EU na ozemlje Slovenije in v obratni smeri oziroma z vmesnim postankom v Sloveniji pa 14. 3. 2018. Podlaga za novelo je bila v tem delu lani aprila sprejeta Direktiva (EU) 2016/681 Evropskega parlamenta in sveta z dne 27. aprila 2016 o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj (t.i. PNR direktiva EU).


Kot ugotavlja SEU, več določb osnutka predvidenega sporazuma ne izpolnjuje zahtev, ki izhajajo iz predpisov EU o temeljnih pravicah. Med drugim glede jasnosti in določnosti ter natančne omejenosti osebnih podatkov, ki se zbirajo. Predvidena sta posredno tudi zbiranje in obdelava občutljivih osebnih podatkov. Hkrati je sodišče opozorilo na nevarnosti zlorab pri samodejnih analizah podatkov iz t.i. PNR evidenc, saj merila in modeli, ki bodo pri teh analizah uporabljeni niso predhodno določeni. SEU zato ugotavlja, da bi morali biti zanesljivost in aktualnost teh modelov in meril predmet skupnega pregleda, da bi se tako zagotovilo, da bodo te samodejne analize resnično omejene na nujno potrebno in ne bodo diskriminatorne. Dodatno bi moral sporazum po mnenju SEU med drugim določati tudi pravico do individualne obvestitve letalskih potnikov, če so uporabljeni njihovi podatki iz PNR in če te podatke razkrijejo drugim organom ali posameznikom.


OZADJE
EU in Kanada sta se dogovorili o sporazumu o prenosu in obdelavi podatkov o potnikih (PNR), ki je bil podpisan leta 2014. Evropski parlament se je pred odobritvijo sporazuma obrnil na SEU, s prošnjo, da preuči, ali je sporazum združljiv s pravom EU. Predmet sporazuma, ki ima po oceni SEU naravo zakona, je med drugim zbiranje informacij o določenih fizičnih osebah, in sicer letalskih potnikih, ki uporabljajo letalske povezave med EU in Kanado, ter posledično njihove različne mogoče obdelave, kot npr. njihov prenos iz EU v Kanado, dostop do njih zaradi njihove uporabe ali njihova hramba ter analiza zbranih podatkov s samodejnimi sredstvi. O navedenih letalskih potnikih naj bi se med drugim zbiralo: ime, informacije, potrebne za rezervacijo, kot so predvideni datumi potovanja in načrt potovanja, informacije o vozovnicah, skupine oseb, registriranih pod isto številko rezervacije, kontaktne informacije potnika ali potnikov, informacije o plačilnem sredstvu ali zaračunavanju, informacije o prtljagi in splošne opombe glede potnikov. Ti podatki pa bi se hranili pet let.

 

Celotno mnenje sodišča EU je dostopno na spletni strani:
http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=193216&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=173637

 


Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka