Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Slovenski državljani v postopkih izterjave parkirnin na Hrvaškem

+ -

Informacijski pooblaščenec (IP) je prejel več prijav slovenskih državljanov zaradi domnevno neupravičenega pridobivanja njihovih osebnih podatkov za potrebe izterjav glob in neplačanih parkirnin na različnih parkiriščih na Hrvaškem. IP je postopek inšpekcijskega nadzora že uvedel. 


Iz prijav kršitev varstva osebnih podatkov izhaja, da so slovenski državljani zaradi parkiranja v različnih mestih na območju Republike Hrvaške, prejeli bodisi od hrvaškega notarja predlog za izvršbo, ki ga je v imenu upnika – podjetja s sedežem v Republiki Hrvaški, pri hrvaškem notarju vložil hrvaški odvetnik, bodisi od podjetja s sedežem v Londonu poziv, s katerim so bili pozvani na plačilo globe zaradi napačnega parkiranja.

 

Postopek inšpekcijskega nadzora pri IP je v teku, zaradi razsežnosti problematike, različnih situacij in velikega zanimanja medijev pa IP javnosti posreduje nekaj informacij.

 

V postopkih, ki jih je IP že vodil in so se nanašali na pridobivanje osebnih podatkov za namene izterjave neplačanih parkirnin (torej ne glob kot prekrškovnih sankcij) na hrvaškem, so domnevni dolžniki prejeli opomine, s katerimi so bili pozvani na plačilo parkirnine s stroški, od slovenskih odvetnikov. Ti so podlago za pridobivanje osebnih podatkov dolžnikov imeli v 10. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv). Ker pa mora odvetnik po prenehanju zastopanja stranke, tej izročiti vso dokumentacijo v zvezi z zadevo, vključno s pridobljenimi podatki, je s tem podana tudi podlaga, po kateri se tuje podjetje – domnevni upnik – zakonito seznani s podatkom o identiteti lastnika vozila z določeno registrsko številko (pod predpostavko, da gre za upnika s sedežem v članici EU ali Evropskega gospodarskega prostora). Upnik pa lahko za nadaljnje uveljavljanje svoje terjatve angažira drugega (tudi hrvaškega) odvetnika in mu za namene zastopanja tudi posreduje od slovenskega odvetnika pridobljene osebne podatke. Takšen način posredovanja oziroma pridobivanja osebnih podatkov torej z vidika določb ZVOP-1 ni sporen.

 

Vprašanje v zvezi z zakonitostjo pridobivanja osebnih podatkov s strani domnevnega upnika v tujini oziroma tujega odvetnika pa se lahko zastavi, kadar dolžniki predhodno od slovenskega odvetnika niso prejeli opomina oziroma pisanja. V teh primerih je za ugotovitev, ali je tuji upnik zakonito pridobil osebne podatke domnevnih dolžnikov (lastnikov motornih vozil) potrebno preveriti, kako in na kakšni pravni podlagi jih je domnevni upnik pridobil. Ni izključeno, da je za domnevnega upnika podatke pridobil tuj odvetnik, vendar bo 10. člen ZOdv lahko podlaga za posredovanje podatkov tujemu odvetniku le, če je vpisan v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije (OZS) ali ima potrdilo OZS o priglasitvi opravljanja storitev v RS kot to določa ZOdv. IP je tako na podlagi prijav, v katerih so prijavitelji izrecno navedli, da predhodno (t.j. pred prejemom predloga za izvršbo s strani hrvaškega notarja) niso prejeli opomina za plačilo terjatve istega upnika od slovenskega odvetnika, uvedel postopek inšpekcijskega nadzora, v katerem preverja zakonitost posredovanja njihovih osebnih podatkov upnikom (hrvaškim družbam).

 

IP pa posebej poudarja, da izsledki inšpekcijskega postopka na sam izvršilni postopek ne bodo imeli neposrednega vpliva. To pomeni, da morajo prejemniki predlogov za izvršbo kljub pri IP vloženi prijavi, vseeno uveljavljati svoje pravice s pravnimi sredstvi v postopkih pred hrvaškimi notarji (ugovori, pritožbe ipd.). 

 

IP pa je prejel tudi nekaj prijav, da so prijavitelji prejeli »Obvestilo lastniku«, ki jim ga je poslalo podjetje s sedežem v Londonu in s katerim jih poziva na plačilo globe zaradi nepravilnega parkiranja (globa kot prekrškovna sankcija) na račun podjetja s sedežem v Nemčiji. Podlaga za globo naj bi bila kršitev Zakona o sigurnosti prometa na cestama ter odloki oziroma statuti nekaterih mestnih občin Republike Hrvaške.

 

IP je tudi v zvezi s tem uvedel inšpekcijski postopek, katerega izključno vprašanje je, komu in na kakšni pravni podlagi so slovenski državni organi posredovali osebne podatke lastnikov motornih vozil. Morebitno posredovanje podatkov med hrvaškimi prekrškovnimi organi ter tujim podjetjem zaradi ozemeljske veljavnosti predpisov ni v pristojnosti IP, se je pa IP že povezal s hrvaškim nadzornim organom za varstvo osebnih podatkov in ga pozval da pojasni, ali hrvaška zakonodaja sploh dopušča prenos prekrškovnih glob v izterjavo pravnim osebam ter s tem za te namene povezano posredovanje osebnih podatkov domnevnih kršiteljev. 

 

Načeloma imajo hrvaški prekrškovni organi možnost pridobivati osebne podatke kršiteljev na podlagi in v okviru postopka, ki ga določa Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah s protokoli (drugi dodatni protokol k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 92/2012 - Drugi protokol k MDPEKMPP)) ter bilateralna Pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah z dne 7.2.1994 (Uradni list RS, št. 10/94). IP bo v postopku inšpekcijskega nadzora preverjal, ali so bili podatki tujemu prekrškovnemu organu (občinam) posredovani skladno s temi mednarodnimi predpisi. Tudi v teh primerih pa IP opozarja, da izsledki inšpekcijskega postopka na sam prekrškovni postopek ne bodo imeli neposrednega vpliva.

 

To pomeni, da morajo prejemniki »Obvestil lastniku« kljub morebitni prijavi k  IP, uveljavljati svoje pravice z ustreznimi pravnimi sredstvi v prekrškovnih postopkih, seveda če to želijo.

 

Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka