Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Priporočilo evropskega ombudsmana predstavlja premik k večji transparentnosti poslovanja EU

+ -
03.02.2022

Evropski ombudsman (Evropski varuh človekovih pravic) je Evropski komisiji izdal priporočilo v zvezi z zavrnitvijo javnega dostopa do SMS sporočil, izmenjanih med predsednico Evropske komisije in generalnim direktorjem farmacevtske družbe v zvezi z nakupom cepiv proti covidu-19. Evropska komisija je namreč odločila, da dostopa ne bo zagotovila iz razloga, ker zapisi v zvezi s tem ne obstajajo. V postopku se je izkazalo, da Evropska komisija ni štela, da bi SMS sporočila zaradi kratkotrajne narave njihove vsebine, izpolnjevala interna merila v zvezi z evidentiranjem dokumentov. Evropski ombudsman je poudaril, da v okvir Uredbe 1049/2001 (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije) spadajo vsi dokumenti, ne glede na njihov medij, ki se nanašajo na vprašanja, povezana s politiko, dejavnostmi ali odločitvami, za katere je institucija odgovorna. Tako je komisiji priporočil, da ponovno poišče relevantna sporočila in pri tem iskanje ne omeji zgolj na poknjižene dokumente.

Priporočila Evropskega ombudsmana se sicer nanašajo le na delovanje institucij EU, ki seveda neposredno na delovanje državnih organov v Republiki Sloveniji nimajo zavezujočega vpliva. V postopku, ki ga organi vodijo za dostop do informacij javnega značaja, lahko tovrstna priporočila in prakso seveda upoštevajo kot strokovni argument za večjo transparentnost, kljub temu pa morajo odločitev sprejeti na podlagi v Republiki Sloveniji veljavne zakonodaje (to je Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)). Po 4. členu ZDIJZ so informacije javnega značaja vse informacije, s katerimi zavezanci, v kakršnikoli obliki, razpolagajo in so jih pridobili v okviru svojega delovnega področja. Vprašanje, ali v to definicijo spadajo tudi SMS sporočila, pa je odvisno od konkretnega postopka ter vseh okoliščin dejanskega primera. Ne gre pa prezreti, da so po ZDIJZ zavezanci organi in ne npr. posamezni javni uslužbenci, funkcionarji ali predstojniki organov. Zlasti v primerih medsebojnih komunikacij oz. korespondenc je to še posebej potrebno izpostaviti.

Vsekakor pa je v praksi vedno potrebno presojati od primera do primera, upoštevati vse dejanske okoliščine, prav tako tudi razmerje in ravnovesje med z Ustavo zagotovljenimi pravicami. Predvsem seveda med pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen), varstvom tajnosti pisem in občil (37. člen), varstvom osebnih podatkov (38. člen) in svobodo izražanja, katere pomemben del je pravica dostopa do informacij javnega značaja (39. člen).

V praksi IP smo o podobnih primerih sicer že odločali, npr. v zadevah:
-https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/6050682737b90
-https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/605086b35803a

Razvoju novih tehnologij in novih komunikacijskih kanalov pa bodo v praksi organov morali vedno bolj slediti tudi sami akti o pravilih glede knjiženja uradnih komunikacij in upoštevati oblike komunikacij, ki so vedno bolj oddaljene od papirne. V tem smislu je to priporočilo lahko zametek tolmačenja obsega varstva tajnosti komunikacije, kadar se dogovarja o uradnih javnih zadevah. Ombudsman je namreč prav to, da se SMS sporočila niso štela kot nekaj, kar je sploh lahko predmet presoje in potreb po knjiženju, štel kot primer nepravilnosti oz. »slabe administracije«.

Obravnavani primer vsekakor kaže, da ljudje od odločevalcev pričakujemo pojasnila in informacije o stvareh, ki bistveno vplivajo na naša življenja. Gre sicer le za priporočilo in ne za odločitev, vendar vseeno pomeni premik k transparentnosti poslovanja EU, saj v praksi EU doslej javnost velikokrat ni imela dostopa do informacij, ki so npr. v Sloveniji že vrsto let prosto dostopne.

Priporočilo Evropskega ombudsmana je dosegljivo na povezavi: https://www.ombudsman.europa.eu/en/recommendation/en/151678.


Mojca Prelesnik,

informacijska pooblaščenka