Podatki o analizi delovne obremenjenosti ortopedov na UKC v Ljubljani morajo biti dostopni javnosti
+ -Informacijski pooblaščenec (IP) je odločal o pritožbi medija zoper odločbo UKC Ljubljana (UKC), s katero je ta zavrnil dostop do dokumenta »Posnetek stanja obremenitev zdravnikov specialistov za leto 2019 in obdobje januar-avgust 2021 na Ortopedski kliniki«.
Pri zavrnitvi se je UKC skliceval na izjemo notranjega delovanja in zatrjeval, da se dokument nanaša na interno poslovanje javnega zavoda in ni namenjen javnosti, z njegovim razkritjem pa bi ogrozili razvoj klinike in izničili namen izdelave dokumenta, to je analiza stanja in iskanje možnih izboljšav dela Ortopedske klinike. Po oceni UKC ni bil izpolnjen pogoj, da gre za informacijo javnega značaja, zato je zahtevo prosilca zavrnil.
IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je dokument sicer nastal v zvezi z notranjim delovanjem organa, a ni izpolnjen drugi pogoj za obstoj zatrjevane izjeme, saj UKC ni izkazal, kakšne motnje bi nastale z njegovim razkritjem. UKC namreč ni uspel izkazati škode in je zgolj splošno navedel, da bi z razkritjem »ogrozili razvoj klinike«. UKC torej motnje ni konkretiziral v smislu, da npr. dokument vsebuje takšne podatke in informacije, ki bi v primeru razkritja vplivale na npr. delo zdravnikov, samo organizacijo in izvedbo delovnega procesa ipd. in na kakšen način, tega pa v postopku ni ugotovil niti IP. Že iz samega naslova dokumenta »posnetek oz. analiza stanja« ob tem izhaja, da dokument prikazuje »obstoječe, preteklo stanje«, torej ugotovitve o dejstvih, kako so bili zdravniki na ortopedski kliniki obremenjeni v določenem preteklem obdobju, kar samo po sebi ne izraža »notranjega razmišljanja« organa, temveč zgolj »notranje matematične podatke«, ki so bili izpisani iz informacijskega sistema. IP se morda lahko strinja, da je prikazana »politika dela«, a gre za preteklo obdobje, pri čemer je ključno, da izkazuje delo zdravnikov v javnem zavodu, ki so javni uslužbenci in so kot taki podvrženi transparentnosti. Določba prve alineje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ namreč izrecno določa, da se dostop do informacij dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Iz dokumenta ne izhaja poimenska obremenitev, temveč so zdravniki označeni po številkah, zato dokument dejansko prikazuje statistične podatke, ki javnosti ne kažejo na obremenitev konkretnega zdravnika. Stališču UKC zato IP ni mogel slediti in je ugotovil, da zatrjevana izjema ni podana.
Četudi izjema notranjega delovanja ni podana, je bilo treba dostop do dokumenta dovoliti tudi zaradi prevladujočega interesa javnosti, na kar je argumentirano opozoril tudi prosilec v pritožbi.
IP je tehtal med tem, ali je UKC uspel dokazati obstoj zatrjevane izjeme in ustavno pravico prosilca na drugi strani, ki z dostopom do zahtevane analize lahko kot medij/novinar pomembno prispeva h kakovostni javni razpravi o dolgih čakalnih vrst v zdravstvu na splošno in konkretno na Ortopedski kliniki, kar je že vrsto let pereča tema v Sloveniji. IP je ugotovil, da UKC ni dokazal nastanka motenj pri njegovem delovanju oz. dejavnosti, zahtevana analiza pa je povezana s porabo javnih sredstev in z izvajanjem javne službe, torej z zagotavljanjem zdravstvene dejavnosti Ortopedske klinike, ki se vselej izvaja v javnem interesu. Ker je dostopnost do javnega zdravstva v neposredni povezavi z javnim zdravjem oziroma zdravjem prebivalcev Slovenije, je povsem na mestu skrb javnosti in medijev, ali organ, ki je del javnega zdravstva, svojo nalogo opravlja odgovorno in v korist vseh prebivalcev. Vse to se namreč izraža tudi z »delovno obremenitvijo« zdravnikov v UKC. Z javno dostopnim dokumentom lahko javnost pridobi širšo sliko delovne storilnosti oziroma obremenjenosti zdravnikov na Ortopedski kliniki, kar je v javnem interesu, saj omogoča verodostojno in odgovorno razpravo o tem, kako učinkovito in skladno s svojimi obveznostmi je deloval UKC.
Odločba IP je dostopna TU
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka