Nezakonito GPS sledenje zaposlenim: Informacijski pooblaščenec javnemu komunalnemu podjetju izrekel globo v višini 6.000 eur

15.04.2026

Informacijski pooblaščenec (IP) je pri enem izmed izvajalcev gospodarskih javnih služb ugotovil, da ta brez jasne določitve namena obdelave podatkov, stalno in neselektivno zbira lokacijske podatke zaposlenih, pridobljene preko GPS oddajnikov nameščenih v službenih vozilih. Zaposleni o obsegu in namenu takšnega sledenja niso bili ustrezno obveščeni. Zaradi ugotovljene kršitve je bila javnemu komunalnemu podjetju izrečena globa v višini 6.000 evrov.

V inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da zavezanec za stalno in neselektivno zbiranje in obdelavo lokacijskih podatkov zaposlenih ni razpolagal z ustrezno pravno podlago, kot to zahteva 6. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov. Zavezanec prav tako ni izvedel ločenih presoj zakonitega interesa za posamezne namene, za katere je podatke obdeloval, niti ni preveril, ali bi bilo mogoče zastavljene cilje doseči z milejšimi ukrepi (npr. točkovno sledenje, ročni vnosi, uporaba podatkov iz števcev vozil).

Takšno ravnanje pomeni kršitev načela zakonitosti iz 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, zaradi česar je bila podjetju izrečena globa v višini 6.000 evrov, odgovorni osebi pa globa v višini 600 evrov.

Nadzor zaposlenih je občutljivo področje

Lokacijski podatki razkrivajo gibanje posameznika in zato predstavljajo resen poseg v njegovo zasebnost. Zakonodaja zahteva, da je vsak nadzor zaposlenih:

·         zakonit in utemeljen z jasno pravno podlago,

·         poteka le v okviru nujnega in je omejen na najmanjši obseg podatkov,

·         sorazmeren glede na zasledovani cilj,

·         pregleden, tako da so zaposleni o obdelavi podatkov vnaprej obveščeni.

GPS sledenje ni primeren ukrep za preverjanje kakovosti opravljenega dela, prav tako ni nujen ukrep za izdelavo potnih nalogov. V številnih primerih zadošča že samo točkovno sledenje ali obdelava podatkov v realnem času brez hrambe.

Primer ponovno opozarja, da morajo delodajalci pri uvajanju tehničnih rešitev, ki posegajo v zasebnost zaposlenih, ravnati premišljeno in skladno z zakonodajo. Spoštovanje načel zakonitosti, sorazmernosti in preglednosti ter upoštevanje smernic IP bistveno zmanjšuje tveganja nezakonite obdelave podatkov in krepi zaupanje v delovnem okolju.

Smernice IP za zakonito uporabo GPS naprav

IP je v pomoč upravljavcem pri vzpostavitvi zakonitega izvajanja GPS sledenja že pred časom pripravil smernice Uporaba GPS sledilnih naprav in varstvo osebnih podatkov. Te podajajo jasne usmeritve glede zakonitosti, sorazmernosti, rokov hrambe in preglednosti obdelave. Smernice vključujejo tudi številne primere iz prakse, ki pomagajo presoditi, kdaj je GPS sledenje dopustno in kdaj ne.

Nekaj priporočil iz smernic IP (GPS sledenje)

·         GPS sledenje je dopustno le, če gre za nujen in sorazmeren ukrep, upravljavec pa mora pred uvedbo preveriti, ali obstajajo milejši načini za dosego zastavljenega cilja (npr. točkovno sledenje, zbiranje zgolj agregatnih podatkov).

·         GPS podatki niso primerni za dokazovanje kakovosti opravljenega dela, zato jih ni dopustno uporabljati za preverjanje učinkovitosti ali nadzor nad delom zaposlenih.

·         Stalno, kontinuirano sledenje celotnih poti zaposlenih praviloma ni sorazmerno, razen v izjemnih okoliščinah, kjer ni drugih možnosti za dosego zakonitega cilja.

·         Zaposleni morajo biti o sledenju vnaprej jasno in popolno obveščeni, v skladu z določbami 13. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (nameni, pravna podlaga, roki hrambe, uporabniki podatkov, pravice posameznika).

·         GPS sledenje za razreševanje pritožb strank je dopustno le izjemoma, saj imajo lokacijski podatki omejeno dokazno vrednost; običajno obstajajo milejši in učinkovitejši načini dokazovanja.