Upravno sodišče je pritrdilo Informacijskemu pooblaščencu, da opravilne številke zadev niso nujno osebni podatki
+ -Upravno sodišče Republike Slovenije je junija 2026 zavrnilo tožbo javnega zavoda in pritrdilo odločitvi Informacijskega pooblaščenca (IP), da opravilna številka sodne zadeve in kratek opis odvetniške storitve, brez imen strank, nista osebna podatka ter morata biti prosto dostopna.
Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj je delno ugodila zahtevi prosilca za dostop do specifikacij odvetniških storitev, ki jih je zanjo od leta 2019 do vključno leta 2022 opravila pooblaščena odvetnica. Iz dokumentov je izločila imena in priimke strank, pacientov, predstavnikov zavarovalnice in oseb, ki jih zastopajo, poleg tega pa tudi opravilne številke sodnih zadev in navedbo pravnih oseb kot nasprotnih strank, saj je menila, da bi ti podatki lahko razkrili identiteto posameznikov. Prosilec se je zoper to odločitev pritožil k IP.
Ta je pritožbi delno ugodil in bolnišnici naložil, naj prosilcu, poleg že posredovanih podatkov, razkrije tudi opravilne številke sodnih zadev in navedbo pravnih oseb kot nasprotnih strank. Bolnišnica je zoper odločbo vložila tožbo, ker je menila, da je tudi opravilna številka sodne zadeve varovan osebni podatek.
Upravno sodišče je v sodbi pojasnilo, da je bolnišnica neutemeljeno zavrnila dostop z navedbo, da naj bi prosilec, ki v ločenem sodnem sporu zastopa nasprotno stranko bolnišnice, informacije potreboval le za pridobitev boljšega pogajalskega položaja. Do informacije javnega značaja je namreč upravičen vsakdo, ne glede na razlog dostopa, prosilcu pa ni treba izkazati pravnega interesa ali utemeljiti, zakaj informacijo potrebuje. Sodišče je ob tem poudarilo, da osebni podatek ni varovan sam po sebi, temveč zato, ker je iz njega mogoče razbrati identiteto posameznika. Opravilna številka sodne zadeve je identifikator sodnega postopka, ne pa fizične osebe. Opravilna številka razkriva vrsto postopka, letnico prvega dejanja v zadevi, zaporedno številko zadeve po prispetju na sodišče in številko posameznega vpisnika, sama po sebi pa ne posega v informacijsko zasebnost posameznika. Sodišče se je pri tem oprlo tudi na sodno prakso Sodišča Evropske unije. Specifikacija odvetniških stroškov v spornem delu ne vsebuje imen, priimkov ali drugih neposrednih identifikatorjev, njen namen pa je finančni nadzor nad porabo javnih sredstev, ne razkrivanje identitete strank.
Sodišče je tožbo v celoti zavrnilo. Odločilno je bilo, da razkriti del specifikacije opravljenih storitev služi nadzoru nad porabo javnega denarja, ne pa ugotavljanju, kdo je v postopku sodeloval. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja določa, da izjema varstva osebnih podatkov ne velja za podatke o porabi javnih sredstev in izvajanje javne funkcije ter podatke v zvezi z opravljanjem delovnih razmerij javnih uslužbencev. Če gre za te podatke, ima javnost vedno pravico, da se seznani z njimi.