IP: Policija mora razkriti dele poročila o nadzoru Policijske uprave Novo mesto
+ -Informacijski pooblaščenec (IP) je z odločbo delno ugodil pritožbi novinarke in Policiji naložil, da mora javnosti razkriti dele poročila o strokovnem nadzoru nad delom Policijske uprave Novo mesto, ki ga je do zdaj v celoti varovala s stopnjo tajnosti INTERNO.
IP je v postopku najprej ugotovil, da je podana izjema tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ): vsebina poročila se nanaša na delovanje policije na področju javne varnosti, stopnjo tajnosti je določila pooblaščena oseba, obstaja ustrezna pisna ocena škodljivih posledic in dokument je pravilno označen. Ker gre pri oznaki INTERNO za eno od dveh najnižjih stopenj tajnosti po Zakonu o tajnih podatkih, je IP nato presojal, ali za razkritje poročila prevlada javni interes – kar drugi odstavek 6. člena ZDIJZ dopušča izključno za ti dve najnižji stopnji tajnosti. Upoštevaje pritožbene navedbe prosilke in ugotovljeno dejansko stanje, je moral IP v pritožbenem postopku nato ugotoviti, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanega dokumenta večji od interesa (tudi ta je javni interes), ki se kaže v varovanju teh podatkov zaradi izjeme varstva tajnih podatkov.
Vsebina zahtevanega poročila se je nanašala na opravljen strokovni nadzor nad delom Policijske uprave Novo mesto. Samo dejstvo, da je bil navedeni nadzor opravljen in v zvezi s čim je bil opravljen, je objavila policija sama, v zvezi z ugotovitvami ter posledicami teh ugotovitev, pa se je razvila širša javna razprava. IP je zato odločil, da je v javnem interesu, da se javnost seznani z določenimi deli zahtevanega dokumenta, iz katerih izhaja, kako, in v zvezi s čim, je nadzor potekal, kakšne so bile splošne ugotovitve in kakšni so bili predlagani ukrepi za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Pri razpravi o pomembnih javnih temah, kot je vprašanje (ne)zakonitosti izvajanja policijskih pooblastil, je brez dvoma pomembno, da javni diskurz v čim večji meri temelji na verodostojnih dejstvih, saj je ustrezna javna razprava o tem vprašanju mogoča le ob dostopnosti vseh relevantnih informacij. Razkritje teh informacij omogoča učinkovit nadzor javnosti nad delovanjem državnih organov, krepi njihovo odgovornost ter prispeva k zaupanju javnosti v delo policije. Pri tehtanju je IP kot dodaten dejavnik upošteval tudi to, da je zahtevo vložila novinarka, ki informacije potrebuje za poročanje in obveščanje javnosti.
Odločitev je skladna z ustaljeno prakso IP v podobnih primerih – IP je po enakem mehanizmu že odločal o razkritju delov nadzornih poročil Ministrstva za notranje zadeve o ravnanju z migranti, o nadzoru KNOVS nad Policijo ter o nadzoru nad delom Nacionalnega preiskovalnega urada.