Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Novice

Informacijski pooblaščenec vložil zahtevo za oceno ustavnosti ZSOVA

+ -

Po mnenju IP je 21. člen Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, ki določa nadzor komunikacije v mednarodnem elektronskem komunikacijskem omrežju zgolj na podlagi pisne odredbe direktorja agencije, torej brez odredbe sodišča, neskladen z Ustavo

 

Sporočilo za javnost

 

Problematika nadzora oz. spremljanja komunikacij v mednarodnem elektronskem komunikacijskem omrežju je aktualna že vrsto let. Kljub večkratnim pozivom Informacijskega pooblaščenca (IP) do sprememb Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA) in zagotovilu Vlade Republike Slovenije do danes še ni prišlo. Obenem pa tudi iz neuradno javno objavljenega osnutka sprememb zakona ni razbrati, da bodo – po mnenju IP neustavni vidiki pooblastil Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) glede zbiranja in obdelave osebnih podatkov – v bližnji prihodnosti zakonsko ustrezno urejeni. Zato IP Ustavnemu sodišču upoštevajoč zahteve 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) ponovno predlaga, da razveljavi 1. in 3. odst. 21. člena ZSOVA.

 

IP je zoper SOVA v letu 2013 po uradni dolžnosti uvedel postopek inšpekcijskega nadzora z namenom preveriti, ali obdelava osebnih podatkov pri spremljanju sistemov mednarodnih zvez, ki jo urejajo določbe 21. člena ZSOVA poteka skladno z določbami ZVOP-1. IP je v okviru inšpekcijskega nadzora ugotovil, da zaradi domnevne neustavnosti dela ZSOVA do njegove ustrezne spremembe inšpekcijskega postopka ne more učinkovito zaključiti. Podrobnosti postopka IP zaradi tajnosti obravnavanih podatkov ne more razkriti.

 

Določba 1. odst. 21. člena ZSOVA je po oceni IP v neskladju z 2. odst. 37. člena Ustave, ker:

1.       v očitnem nasprotju s 37. členom Ustave RS za poseg v pravico do informacijske in komunikacijske zasebnosti (določljivih in nedoločljivih posameznikov - državljanov RS ali tujcev, če se oseba nahaja oz. uporablja priključek izven območja Republike Slovenije) s strani državnega organa z ukrepom spremljanja mednarodnih sistemov zvez ni zahtevana predhodna sodna odločba, pač pa zadostuje že pisna odredba direktorja SOVA-e;

2.       ni navedenih razlogov, ki bi sploh omogočali nujen preizkus, ali je bil poseg dopusten, ker naj bi bil nujen, potreben in primeren za varnost države.

 

Določba 3. odst. 21. člena ZSOVA pa je po oceni IP v neskladju z 2., 15., 37. in 38. členom Ustave, ker:

1.       poseg v pravico do informacijske in komunikacijske zasebnosti z ukrepom spremljanja mednarodnih sistemov zvez v zakonu ni določen tako, da bi omogočal jasne in preverljive pogoje, okoliščine in razloge, pod katerimi je ta poseg (in s tem tudi obdelava osebnih podatkov) dopusten in zakonit;

2.       ni nedvoumno in jasno določeno, v kakšnih razmerah in na kakšen način se ta poseg lahko opravi;

3.       ni določenih časovnih omejitev posega, ki bi se lahko razlikoval glede na različnost okoliščin;

4.       ni določena omejitev roka hrambe tako pridobljenih prometnih podatkov in zapisov komunikacij.

 

Zelo podobno je ESČP v sodbi Zakharov proti Rusiji, z dne 4. 12. 2015 glede varstva pri posegih v informacijsko in komunikacijsko zasebnost s strani države odločilo, da že sam obstoj zakonodaje, ki omogoča poseg v zasebnost preko prikritega prestrezanja komunikacij, a ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva osebi, ki sumi, da se poseg zoper njo izvaja, predstavlja poseg v pravico do zasebnosti po 8. členu EKČP. ESČP se je pri oceni ali postopki dopuščanja tajnega nadzora niso odrejeni samovoljno, nezakonito ali brez ustrezne in primerne obravnave, osredotočilo predvsem na vprašanja:

·         kateri organ je pristojen za odreditev nadzora,

·         kakšen je obseg nadzora teh postopkov in

·         vsebine pooblastil za prestrezanje komunikacij.

 

Vse to pa je relevantno tudi v primeru pooblastil za spremljanje mednarodnih sistemov zvez na podlagi 21. člena ZSOVA.[1] Pri tem je ESČP postavilo rigorozne standarde za dopustnost množičnega nadzora telekomunikacij za obveščevalske namene. Zahteve ESČP bi torej lahko strnili v naslednje točke[2]:

·         Zakonodaja države mora zamejiti prisluškovalne aktivnosti tako, da ne bo mogoč »strateški nadzor« komunikacij (vseh relevantnih telefonskih številk oz. priključkov v neki zadevi), ampak da se bo ciljalo na individualizirane osebe oz. telefonske priključke.

·         Prisluškovanje se lahko začne šele po zunanji odobritvi, ki mora biti vsebinska in ne zgolj formalna, in mora temeljiti vsaj na navedbi razlogov, zakaj je prisluškovanje določeni osebi oz. številki pomembno in primerno v posamični zadevi. »Interne« odobritve s strani direktorja varnostno-obveščevalne agencije, pravosodnega ministra, notranjega ministra, idr. ne zadostujejo, ker so vse del izvršne veje oblasti in s tem nezdružljivo povezane z obveščevalnimi agencijami[3].

·         Neposredni nadzor telekomunikacijskih vodov s strani obveščevalcev mora zagotavljati ustrezne in učinkovite varovalke zoper zlorabe.

·         Zakonodaja mora jasno in predvidljivo določati pogoje, kdaj je tajni nadzor s strani države dopusten.

 

Na ustavno sporno zakonsko ureditev v ZSOVA sta z vloženima zahtevama za presojo ustavnosti v preteklosti že opozorila tako IP kot tudi predsednik Vrhovnega sodišča RS, a žal ni prišlo do vsebinske odločitve, saj je Ustavno sodišče obe zahtevi zavrglo[4]. Na to, da mora redno ocenjevanje delovanja in legitimnosti okvirov, s katerimi se ureja dejavnost obveščevalnih služb, postati sestavni del sistema nadzora pa v svojem poročilu o analizi »Nadzora, ki ga izvajajo obveščevalne službe: zaščitni ukrepi in pravna sredstva v zvezi s temeljnimi pravicami v Evropski uniji«[5] opozarja tudi Agencija Evropske unije za temeljne pravice.

 

Celotno besedilo zahteve za oceno ustavnosti je na voljo na spletni strani IP.

 

 

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, pooblaščenka


[1] Povzeto po točki 257 sodbe v zadevi Roman Zakharov proti Rusiji, z dne 4. 12. 2015.

[2] Povzeto v točkah 302 in 303 sodbe v zadevi Roman Zakharov proti Rusiji, z dne 4. 12. 2015.

[3] Glej tudi sodbo ESČP Szabó and Vissy proti Madžarski, št. 37138/14 z dne 21. 1. 2016.

[4] Glej Sklep št. U-I-216/07-8 z dne 4.10.2017 (http://www.us-rs.si/aktualno/novice/odlocitev-o-zahtevi-za-oceno-ustavnosti-prvega-odstavka-21-clena-zakona-o-slovenski-obvescevalno-var/) in Sklep št. U-I-45/08-21 z dne 8.1.2009 (http://www.us-rs.si/aktualno/novice/odlocitev-o-zahtevi-za-oceno-ustavnosti-prvega-drugega-in-tretjega-odstavka-21-clena-zakona-o-sloven/)

[5] Celotno poročilo Agencije Evropske unije za temeljne pravice je dostopno na spletu: fra.europa.eu/en/publication/2015/surveillance-intelligence-services