Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Informacijski pooblaščenec po sklepu Ustavnega sodišča iz leta 2013 ne sme posegati v postopke drugih pristojnih organov, torej tudi ne Inšpektorata za notranje zadeve pri pregledu dela Policije ali NPU

+ -

V medijih se pojavljajo članki o različnih nadzorih nad delom Policije – posebej Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in pristojnosti Informacijskega pooblaščenca (IP). IP zato  poudarja, da je za zakonitost obdelave tajnih podatkov pristojen Inšpektorat Republike Slovenija za notranje zadeve (v nadaljevanju: IRSNZ). IP bi lahko  zakonitost dela Policije in NPU presojal zgolj glede vprašanj varstva osebnih podatkov, česar pa doslej nismo zasledili kot predmet nadzorov. Obenem pa IP glede na odločitev Ustavnega sodišča ne sme presojati o tem, katere konkretne osebne podatke lahko v okviru svojih pristojnosti v nadzornih postopkih obdelujejo posamezni drugi nadzorni organi.  

 

IP ni pristojen za tolmačenje predpisov o izvajanju Zakona o tajnih podatkih (ZTP), niti za varovanje širše pravice do zasebnosti  iz 35. člena ali pravice do tajnost pisem in drugih občil (kamor lahko sodi tudi vsebina elektronskih sporočil) iz 37. člena Ustave. Ta določa, da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Odgovorov o zakonitosti vpogledovanja v elektronsko pošto zaposlenih s strani inšpektorjev ali drugih nadzornih organov ter odpiranja posameznih datotek, ki jih zaposleni hranijo na svojih službenih računalnikih, zato IP ne sme podati, saj bi presegel meje svoje pristojnosti.

 

Četudi dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov tudi sicer lahko IP poda le v konkretnem inšpekcijskem postopku, pa  IP skladno s Sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf) inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonskih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu, ki se nanaša na povsem identično situacijo zapisalo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (120. in 125. člen Ustave) in rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (večstopenjsko odločanje) ter tako v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave). Po teh načelih zato o pravicah in obveznostih  odločajo pristojni organi v zakonsko vnaprej določenih postopkih, medtem ko se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred za to pristojnimi organi.

 

V inšpekcijskem nadzoru nad izvajanjem ZTP mora torej Inšpektorat za notranje zadeve v inšpekcijskem postopku, upoštevajoč načelo sorazmernosti, presoditi, kateri ukrepi in dokazi so potrebni, zakoniti in primerni za učinkovito izvedbo inšpekcijskega nadzora. Njegova pooblastila pa določata Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in ZTP.

 

ZIN v 7. členu določa, da morajo inšpektorji opravljati svoje naloge tako, da pri izvrševanju svojih pooblastil posegajo v delovanje pravnih in fizičnih oseb le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Pooblastila inšpektorjev ureja ZIN zlasti v 19. členu, po katerem ima inšpektor pravico pregledati med drugim zavezančeve prostore, objekte, delovna sredstva, napeljave, predmete, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo tudi državnih organov, pregledati pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko.

 

Pravne in fizične osebe, zoper katere se ne vodi inšpekcijski postopek, in ki razpolagajo z domnevnimi dokazi oziroma drugimi, tudi osebnimi podatki, potrebnimi za izvedbo inšpekcije, morajo inšpektorju na zahtevo posredovati dokaze in druge, tudi osebne podatke, oziroma morajo omogočiti zaslišanje prič za pridobitev teh dokazov ali drugih, tudi osebnih podatkov, najkasneje v treh dneh. Inšpektor lahko za največ 15 dni odvzame dokumentacijo, potrebne za obravnavanje dejanskega stanja, če meni, da obstaja utemeljen sum kršitev zakonov ali drugih predpisov, in če s tem ne ovira dejavnosti fizične ali pravne osebe. Dokumentacije državnih organov, ki je določena kot tajna, inšpektor ne sme odvzeti.

 

IP torej o konkretnih načinih in izvedbi inšpekcijskih pooblastil ter načinu vodenja posameznega inšpekcijskega postopka ne more in ne sme presojati. O tem mora presojati inšpekcijski organ, ki odloča v postopku in pri tem upoštevati vse okoliščine posameznega primera, navedene predpise in Ustavo RS. V primeru spora oz. vloženega pravnega sredstva pa o zakonitosti dela inšpekcijskih organov presoja najprej pristojni organ druge stopnje in na koncu še sodišče.

 

 

 

Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka