Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Novice

Informacijski pooblaščenec ni pristojen presojati ustreznosti vsebine vročenih sklepov o izvršbi

+ -

Sporočilo za javnost

 

Informacijski pooblaščenec (IP) je prejel številna vprašanja glede ustreznosti vsebine sklepa o izvršbi vročenega etažnim lastnikom nepremičnin v okviru sodnega izvršilnega postopka na predlog upnika Rasting, komunalni in gradbeni inženiring in trgovina, d.o.o. zaradi dolgov podjetja Atrij Celje, upravljanje in promet z nepremičninami, d.o.o. IP v zvezi s tem pojasnjuje, da inšpekcijskega postopka v tej zadevi ne bo uvedel, ker za to ni pristojen. Iz prijave namreč izhaja, da je sodišče podatke etažnih lastnikov pridobivalo in uporabljalo za namen vodenja sodnega izvršilnega postopka.

 

IP pa glede na sklep Ustavnega sodišča RS (US) št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf) inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. To torej pomeni, da se IP ne sme spuščati v presojo, ali je konkretno sodišče, za namen vodenja izvršilnega postopka in odločanje o njem, prekomerno oz. zakonito pridobivalo oz. obdelovalo osebne podatke oz. le-te zakonito posredovalo vsem lastnikom stanovanj, s katerimi je v preteklosti upravljalo konkretno podjetje, tudi tistim, ki so morda v preteklosti poravnali vse svoje obveznosti do njega in niso njegovi dolžniki.

 

Ob tem IP dodaja, da bi z vidika sorazmernosti poseganja v zasebnost strank sodnih postopkov, na ravni sodne veje oblasti veljalo razmisliti o ukrepih, ki bi v podobnih primerih zagotavljali čim manjši poseg v zasebnost vseh strank in hkrati učinkovito in zakonito vodenje postopkov. Vendar pa IP, kot že pojasnjeno, ne sme na tak način posegati v sodni postopek, zato takšnih usmeritev ni pristojen podati.

Povsem enako stališče glede nepristojnosti IP pa eksplicitno vsebuje tudi nova Evropska Uredba (EU) 2016/679 o varstvu osebnih podatkov, ki se bo začela uporabljati 25.5.2018 in v 55. členu izrecno določa, da nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov (torej tudi IP) niso pristojni za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ.


Sodnik ali senat, ki odloča v zadevi iz sodne pristojnosti, mora po določbi 3. odstavka 12.a člena Zakona o sodiščih skrbeti, da so osebni podatki v spisih in zbirkah osebnih podatkov po tem zakonu iz pristojnosti sodišč čim bolj točni, popolni, posodobljeni in zanesljivi ter jih popravi, dopolni, uniči ali blokira, ko izve, da je to potrebno, v skladu z Zakonom, ki ureja sodni postopek glede zadeve, v kateri odloča, posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki v sodnem postopku, pa uresničuje svojo zahtevo za popravek osebnih podatkov z uporabo ugovorov, rednih ali izrednih pravnih sredstev v skladu z zakoni, ki urejajo sodni postopek v njegovi zadevi.


IP na koncu še opozarja, da posamezniki, ki so skupaj s sklepom sodišča prejeli seznam z osebnimi podatki etažnih lastnikov, dobljenih osebnih podatkov ne smejo razkrivati ali posredovati tretjim osebam, pač pa jih lahko uporabljajo le za zakonite namene, to je za namene sodnih postopkov ter uveljavljanje oziroma varovanje svojih pravic pred pristojnimi državnimi organi.

 

Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka