Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Informacijski pooblaščenec je zaključil inšpekcijski nadzor pri Komisiji za preprečevanje korupcije, ki je aplikacijo Supervizor ustrezno prilagodila

+ -

 

V »Supervizorju« objavljeni prejemniki avtorskih honorarjev so informacije javnega značaja zato ostajajo javni,  nepravilnosti pa so bile ugotovljene v zaledni zbirki KPK – ustrezna pravna podlaga za pridobivanje transakcijskih računov prejemnikov avtorskih honorarjev je bila namreč vzpostavljena šele 4.3.2015

 

Informacijski pooblaščenec (IP) je po izvedenem inšpekcijskem postopku, ki ga je na podlagi prijave pri Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) začel 17. 3. 2015 ugotovil, da KPK podatkov o prejemnikih izplačil iz naslova avtorskih in podjemnih pogodb v svoji aplikaciji Supervizor, ne objavlja nezakonito. Je pa IP ugotovil nepravilnosti pri pridobivanju nekaterih osebnih podatkov teh posameznikov, konkretno transakcijskih računov prejemnikov (TRR), vendar so bile te do zaključka inšpekcijskega postopka odpravljene. Zato je IP inšpekcijski postopek pri KPK s sklepom ustavil.  Tekst sklepa je dosegljiv na povezavi.

 

V Supervizorju objavljeni podatki o transakcijah posameznikov, ki so od subjektov javnega sektorja prejemali izplačila iz naslova avtorskih in/ali podjemnih pogodb (Prejemniki), izhajajo iz podatkov, ki jih KPK, v okviru podatkov o plačilnih transakcijah proračunskih uporabnikov, pridobiva od Uprave RS za javna plačila (UJP) že od leta 2011. Tedaj so bili posredovani tudi podatki o transakcijah za nazaj - vse od 1. 1. 2003 dalje. Ugotovljeno je bilo, da je UJP pri posredovanih transakcijah fizičnim osebam sicer odstranila nekatere osebne podatke, ne pa vseh, saj je KPK-ju posredovala tudi številke TRR prejemnikov – sicer brez navedbe imen. Na podlagi TRR je nato KPK izvedla identifikacijo Prejemnikov, saj so izplačevalci v rubriki »namen izplačila« nekajkrat navedli tudi ime in priimek prejemnika. S pridobitvijo podatkov od UJP je torej pri KPK leta 2011 nastala posebna zbirka osebnih podatkov, ki se sproti dopolnjuje z novimi podatki.

 

KPK bi morala za zakonito pridobivanje osebnih podatkov od UJP, po določbi 16. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) izkazati, da te podatke potrebuje za opravljanje katere od svojih zakonskih nalog, česar pa v postopku za nazaj ni izkazala. Prva zakonska naloga, ki opravičuje pridobivanje osebnih podatkov Prejemnikov (konkretno TRR-jev), je namreč šele sistemska preiskava, ki jo je KPK začela 4. 3. 2015. To pomeni, da je bila pravna podlaga za pridobivanje TRR Prejemnikov, vzpostavljena šele tega dne. Čeprav je KPK te podatke v preteklosti pridobivala nezakonito, je IP v postopku upošteval dejstvo, da je dne 4. 3. 2015 z začetkom preiskave postala upravičena pridobivati vse podatke o plačilnih transakcijah Prejemnikov, vendar pa bi od UJP takrat lahko prejela le podatke od 4. 3. 2005 dalje, saj je rok hrambe podatkov pri UJP 10 let.  Zaradi navedenih ugotovitev, na katere je bila KPK opozorjena na zapisnik, je IP nameraval KPK naložiti prepoved objave podatkov Prejemnikov, ki se nanašajo na izplačila starejša od 4. 3. 2005, vendar je KPK aplikacijo v postopku sama prilagodila tako, da teh podatkov ne objavlja več.

 

Objava osebnih podatkov, ki jih KPK pridobi pri opravljanju svojih zakonskih nalog je dovoljena in hkrati omejena z določbo 75. člena ZIntPK in s splošnim načelom sorazmernosti. IP je ugotovil, da je KPK z objavo podatkov Prejemnikov v aplikaciji Supervizor zasledovala zakoniti namen transparentnosti delovanja javnega sektorja, KPK pa je pri objavljanju teh podatkov ravnala tudi v skladu z načelom sorazmernosti. KPK je pred  zaključkom postopka inšpekcijskega nadzora kriterije za objavo podatkov Prejemnikov v Supervizorju nekoliko spremenila, zato je IP ugotavljal sorazmernost objave po spremembi teh meril. Ugotovil je, da je KPK pri objavi ustrezno upoštevala načelo sorazmernosti, ker je objavila le tiste osebne podatke, ki obenem predstavljajo informacije javnega značaja. KPK je objavo omejila tudi časovno in zneskovno, saj ne objavlja Prejemnikov, pri katerih skupni znesek izplačil v desetih letih ne presega 150.000 eurov, kar pa skupaj tudi sicer predstavlja le dober odstotek vseh Prejemnikov honorarjev.

 

IP je v postopku ugotovil tudi nepravilnost pri sodelovanju zunanjega strokovnjaka, ki je pri KPK obdeloval osebne podatke, čeprav za to ni imel ustreznega pooblastila. KPK je to nepravilnost tekom postopka odpravila in ga ustrezno pooblastila tudi za obdelavo osebnih podatkov.

 

Ker pa obstaja sum, da je KPK od UJP na enak način pridobivala tudi podatke o TRR drugih posameznikov, ki so preko UJP prejeli druga izplačila, je IP pri KPK hkrati začel nov postopek inšpekcijskega nadzora. V njem bo ugotavljal zakonitost zbiranja ter nadaljnje obdelave tudi teh osebnih podatkov, in sicer ali jih KPK pridobiva za izvajanje svojih konkretnih zakonskih nalog. 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
Informacijska pooblaščenka