Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Novice

Informacijski pooblaščenec je v Državni zbor RS posredoval Letno poročilo za leto 2017

+ -

Med ključnimi temami, ki so zaznamovale delo Informacijskega pooblaščenca v letu 2017, so nedvomno priprave na začetek uporabe nove evropske Splošne uredbe o varstvu podatkov. Informacijski pooblaščenec se je osredotočal tudi na čim hitrejše reševanje pritožbenih zadev na področju dostopa do informacij javnega značaja ter učinkovito ukrepanje proti kršitvam na področju varstva osebnih podatkov, izvedel pa je tudi več kot 130 strokovnih predavanj na obeh pravnih področjih. Letno poročilo, ki ga mora IP do 31. maja posredovati v Državni zbor je dostopno na spletni strani IP.

 

Na področju dostopa do informacij javnega značaja smo zasledili zmanjšanje števila pritožb zoper občine, kar kaže na to, da so občine leta 2017 na tem področju poslovale bolje kot v preteklih letih, ko niso bile tako odzivne v postopkih po ZDIJZ. So pa prosilci vložili več pritožb zoper državne organe, vnovič pa se je tudi povečalo število prošenj za pojasnila in mnenja s strani zavezancev.

 

Informacijski pooblaščenec je na področju dostopa do informacij javnega značaja leta 2017 skupaj prejel 522 pritožb, kar je več kot leto dni poprej, ko jih je prejel 514. Prizadevali smo si, da bi pritožbene zadeve reševali hitro in s kar najmanjšo zamudo za prosilce. Povprečen čas reševanja pritožbenih zadev zoper zavrnilne odločbe, v katerih je bil potreben poseben ugotovitveni postopek, je znašal 37 dni; pritožbene zadeve so bile torej rešene precej hitreje kot v dvomesečnem roku, ki ga za reševanje tovrstnih zadev določa Zakon o splošnem upravnem postopku. Za primerjavo: leta 2016 je povprečen čas reševanja pritožbenih zadev znašal 47 dni.

 

Informacijski pooblaščenec je leta 2017 v okviru izvajanja inšpekcijskega nadzora na področju varstva osebnih podatkov obravnaval 655 inšpekcijskih zadev, od tega 226 na področju javnega in 429 na področju zasebnega sektorja ter 105 prekrškovnih zadev. Prejel je tudi 16 vlog za izdajo dovoljenja za povezovanje zbirk osebnih podatkov, štiri vloge za izdajo dovoljenja za izvajanje biometričnih ukrepov, 29 vlog za izdajo dovoljenja za iznos osebnih podatkov ter 110 pritožb zaradi zavrnitve zahteve za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki.

 

Največ prijav zaradi suma kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov je bilo vloženih zaradi posredovanja osebnih podatkov nepooblaščenim uporabnikom, nezakonitega zbiranja oziroma posredovanja osebnih podatkov, uporabe osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, izvajanja videonadzora in nezakonite uporabe posnetkov (zlasti v delovnih prostorih), neustreznega zavarovanja osebnih podatkov, uporabe osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja ter zaradi nezakonitega vpogleda v osebne podatke.

 

Informacijski pooblaščenec je poleg obravnave prejetih prijav tudi leta 2017 nadaljeval okrepljeno izvajanje t. i. planiranih ex offo inšpekcijskih nadzorov na področjih, na katerih glede na oceno tveganja obstaja večja verjetnost kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov.

 

Poleg inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov je Informacijski pooblaščenec leta 2017 posebno pozornost namenil nudenju podpore podjetjem; obravnaval je več kot 1289 zaprosil za pisna mnenja in pojasnila s področja varstva osebnih podatkov ter se s pojasnili odzval na 1998 telefonskih klicev. Na Informacijskega pooblaščenca se je obrnilo tudi več kot 115 upravljavcev in obdelovalcev iz javnega in zasebnega sektorja, ki so pripravljali zakonodajo, rešitve ali projekte ter so želeli pravočasno premisliti o tveganjih in se tako izogniti kršitvam zakonodaje.

 

V okviru mednarodnega delovanja je Informacijski pooblaščenec maja 2017 na Bledu organiziral tudi prvo, ustanovno zasedanje pobude Initiative 20i7, v okviru katere je gostil predstojnike nadzornih organov za varstvo osebnih podatkov iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova in Makedonije. Pobuda Informacijskega pooblaščenca sledi zgledu nordijskih držav, ki si delijo podobne zgodovinske in pravne okvire in katerih nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov tesno sodelujejo ter si izmenjujejo izkušnje.

 

V letu 2018 nas čaka nemalo izzivov, ki bodo povezani predvsem z uporabo nove evropske Splošne uredbe o varstvu podatkov. Hkrati že opažamo, da pomeni nova evropska zakonodaja tudi nov veter v jadra varstva zasebnosti v Evropi in svetu, ki ga bomo s skupnimi močmi izkoristili tudi v Sloveniji. Delo Informacijskega pooblaščenca bo zahtevno, pri tem pa odsotnost sistemskega zakona (ZVOP-2) za pravno varnost ni dobra popotnica. Prepričani smo, da bo Informacijski pooblaščenec tudi v prihodnje učinkovito varoval obe ustavni pravici, pri čemer naša glavna skrb ostaja preventivno delovanje, učinkovito reševanje pritožb ter odgovorna obravnava inšpekcij.

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka