Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Informacijski pooblaščenec je v Državni zbor RS posredoval Letno poročilo za leto 2016

+ -

Sporočilo za javnost

 

Informacijski pooblaščenec je v Državni zbor RS posredoval Letno poročilo za leto 2016

 

Leto 2016 je bilo na obeh področjih prelomno, tako zaradi zakonskih sprememb kot tudi obsega aktivnosti in števila primerov, ki jih je obravnaval Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP). Letno poročilo, ki ga mora IP do 31. maja posredovati v Državni zbor, je dostopno na spletni strani IP.

 

IP je v letu 2016 izdal 312 odločb v pritožbenih zadevah s področja dostopa do informacij javnega značaja, kar je največ od začetka njegovega delovanja. Na področju varstva osebnih podatkov je vodil 683 inšpekcijskih zadev, odgovorili pa smo tudi na več kot 1330 prošenj za pisna mnenja ter več kot 2500-krat svetovali po telefonu posameznikom, podjetjem in drugim organizacijam. Na področju varstva osebnih podatkov se je leta 2016 s sprejetim svežnjem predpisov Evropske unije v okviru reforme varstva osebnih podatkov zgodil prelomen korak za celotno Evropsko unijo, ki upravljavcem zbirk osebnih podatkov prinaša številne nove obveznosti, posameznikom pravice, IP pa nove naloge in pristojnosti. Področje dostopa do informacij javnega značaja je zaznamovala predvsem novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E), ki je implementirala  spremenjeno evropsko direktivo o ponovni uporabi informacij javnega sektorja. Njen namen je vsakomur zagotoviti pravico do enostavne in učinkovite ponovne uporabe prosto dostopnih podatkov javnega sektorja za kateri koli namen. V režim ponovne uporabe so tako od maja 2016 vključeni tudi muzeji, knjižnice in arhivi, in sicer v zvezi s tistim prosto dostopnim gradivom, pri katerem nobena tretja oseba ni imetnik pravic intelektualne lastnine. IP ob tem opaža, da so zavezanci, v nasprotju s ponovno uporabo, z institutom dostopa do informacij javnega značaja bolje seznanjeni, primeri, s katerimi se srečujejo v praksi, pa so vedno kompleksnejši in pravno vse bolj zapleteni.

 

V letu 2016 je sicer IP prejel manj pritožb zaradi neodzivnosti zavezancev oz. zaradi t.i. molka organov kot v letu 2015, kar je spodbuden kazalnik. Posebno področje, s katerim se je IP v letu 2016 ukvarjal bistveno več kot v preteklih letih, pa je področje dostopa do okoljskih informacij, prav na tem področju je bilo vloženih več pritožb. Pri okoljskih podatkih gre za informacije, ki so že po zakonu absolutno javno dostopne, zato IP zavezance poziva, naj v prihodnje postopajo bolj transparentno in že sami omogočijo dostop do teh podatkov.

 

Ugotavljamo tudi, da se pričakovanja glede učinkovite uporabe modernih tehnologij v javnem sektorju odražajo tudi v pritožbah v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja. Največ pritožbenih primerov se tako leta 2016 ni nanašalo na izjemo varstva osebnih podatkov (kot pred tem več let zapored), ampak na vprašanje, ali zahtevana informacija sploh obstaja. V času hitrega razvoja informacijske tehnologije prosilci od zavezancev pričakujejo, da bodo ti razpolagali z različnimi statističnimi podatki in z možnostjo iskanja po informacijah po različnih zahtevanih kriterijih, v praksi pa se pogosto izkaže, da ni tako. IP zato pozdravlja rešitev, ki jo je prinesla novela ZDIJZ-E v 10.b členu, ki zavezancem nalaga, da s posredovanjem informacij v svetovni splet in na portal odprtih podatkov sami proaktivno zagotavljajo odprte podatke za ponovno uporabo.

 

Med najbolj pogostimi primeri kršitev na področju varstva osebnih podatkov, gre izpostaviti predvsem nespoštovanje določb zakona pri izvajanju videonadzora, neposrednem trženju ter posredovanje osebnih podatkov nepooblaščenim uporabnikom. Prav tako pa opažamo, da upravljavci ne poskrbijo dovolj za zagotavljanje ustreznega zavarovanja osebnih podatkov, predvsem sledljivosti obdelave podatkov. Skupaj smo prejeli 601 prijavo. IP pa je leta 2016 s ciljem zagotavljanja čim višje možne ravni varstva vsem prebivalcem Slovenije okrepil izvajanje t. i. načrtovanih ex offo inšpekcijskih nadzorov (torej ne po prejeti prijavi), ki jih je med drugim izvajal v policiji, zdravstvenih zavodih, bankah in hranilnicah, pri dajalcih potrošniških kreditov, zavarovalnicah, organih lokalne samouprave, v visokošolskih zavodih, srednjih šolah ter energetskih družbah. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami je IP izdal več kot 100 upravnih inšpekcijskih ukrepov, s katerimi je odredil odpravo ugotovljenih nezakonitosti in pomanjkljivosti ter več kot 120 prekrškovnih ukrepov, s katerimi je kršiteljem izrekel sankcije in opozorila za storjene prekrške.

 

Leto 2016 je zaznamovalo tudi visoko število primerov zahtev za odločbe za iznos osebnih podatkov v tretje države. IP je izdal kar 53 odločb o iznosu osebnih podatkov v tretje države (od tega je 37 odločb vključevalo tudi iznos v ZDA). Na področju seznanitev z lastnimi osebnimi podatki in medicinsko dokumentacijo smo prejeli 91 pritožb, prejeli pa smo tudi 4 vloge za izdajo dovoljenj za povezovanje zbirk osebnih podatkov v javnem sektorju ter 4 za uvedbo biometrijskih ukrepov.

 

Posebno pozornost je IP letos posvetil preventivnim vidikom svojega delovanja. S ciljem izobraževanja upravljavcev in drugih zavezancev, smo izvedli 96 brezplačnih predavanj domačim slušateljem, upoštevajoč tudi predavanja gostom iz tujine pa je bilo teh brezplačnih predavanj skupaj več kot 100. Leta 2016 se je na nas obrnilo več kot 100 upravljavcev in obdelovalcev iz javnega in zasebnega sektorja, ki so pripravljali zakonodajo, rešitve ali projekte in so se želeli o tveganjih pravočasno posvetovati ter se tako izogniti kršitvam. Med drugim smo zato na vseh ministrstvih izvedli predavanja za strokovnjake, ki pripravljajo zakonske in podzakonske predpise, ki se dotikajo področja varstva osebnih podatkov, podali pa smo tudi več kot 120 mnenj na predloge zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na različne vidike urejanja zbiranja in obdelave osebnih podatkov. Izdali smo tudi 4 nove smernice ter napotke za upravljavce brezpilotnih letalnikov.

 

IP se na ravni EU aktivno vključuje tudi v priprave na začetek izvajanja nove Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki se bo začela uporabljati 25. 5. 2018. Delovna skupina za varstvo podatkov iz člena 29, katere član je tudi IP, je tako že objavila nekatere smernice na temo pomembnih novosti, ki jih prinaša uredba. Čakamo pa še na odločitev Ministrstva za pravosodje, kako bo Slovenija prilagodila zakonske predpise za izvajanje uredbe v praksi.

 

V letu 2017 nas čakajo predvsem obsežne priprave na začetek uporabe nove uredbe EU in posledice sprejema oziroma začetka izvajanja nekaterih področnih zakonov. Tudi trend naraščanja pristojnosti se bo nadaljeval, saj bo Splošni uredbi o varstvu podatkov leta 2017 sledila še evropska uredba o e-zasebnosti na enotnem digitalnem trgu, poleg tega pa že sama narava modernih tehnologij in zahteve družbe prispevajo k temu, da obseg dela IP kot varuha zasebnosti in transparentnosti nenehno raste. IP si bo na vseh področjih svojega dela, tudi v letu 2017 še naprej prizadeval za ohranjanje dosežene ravni varstva obeh ustavnih pravic z neprecenljivim pomenom za posameznika in družbo, ki se ju javnost glede na število prejetih pritožb in prijav, vsako leto bolj zaveda.

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka