Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Informacijski pooblaščenec Državnemu zboru predlaga, da ne potrdi določb glede spremljanja lokacij državljanov in glede obvezne aplikacije za sledenje stikov

+ -

Informacijski pooblaščenec je Državnemu zboru posredoval mnenje na predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki uvaja aplikacijo za sledenje stikov kot obvezno za okužene in tiste v karanteni ter novo pravno podlago za obdelavo identifikacijskih podatkov in lokacij oseb, zoper katere je izrečen ukrep omejevanja gibanja po zakonu o nalezljivih boleznih.

 

V mnenju poslance opozarjamo na sporno določbo 24. člena, ki jo gre brati v smislu pooblastila, da lahko nedoločen nabor organov za namen nadzora nad upoštevanjem karantene od nedoločenega nabora virov podatkov, t. j. različnih ponudnikov s področja elektronskih komunikacij pridobiva nedoločen nabor identifikacijskih  podatkov in podatkov o lokaciji te osebe, t. j. o lokaciji njenega telefona ali druge naprave. Tako nedopustno niža standarde za pridobivanje podatka o lokaciji posameznika, celo pod standard, ki velja za pridobivanje enakovrstnega podatka v kazenskem postopku (običajno je zato potrebna odredba sodišča). Iz 24. člena izhaja tudi možnost, da različni ponudniki elektronskih komunikacij (operaterji, ponudniki aplikacij, drugih elektronskih storitev, nosljivih ali drugih pametnih naprav) lahko beležijo identifikacijske podatke in podatke o lokaciji posameznikov, tudi če ti v to niso privolili. Skrb Informacijskega pooblaščenca je dodatno, da določba omogoča tudi beleženje podatka o lokaciji pri nameravani aplikaciji za beleženje stikov, ki naj lokacije sploh ne bi beležila. Tak ukrep v času poletnih počitnic in pogostih prehodov meje v sosednje države z  manj ugodno epidemiološko sliko lahko zadeva potencialno veliko število posameznikov, državljanov Slovenije, katerih podatke o lokaciji bi bilo mogoče spremljati.

 

Podoben ukrep slednja lokacijam je bi predlagan v prvem interventnem zakonu v času COVID-19 krize (sporni 104. člen), ki zaradi velikega nasprotovanja ni bil sprejet. Državnemu zboru Informacijski pooblaščenec zato predlaga, da tudi tokrat take določbe ne podpre.

 

V mnenju podrobno opozarjamo na vidike varstva osebnih podatkov, ki morajo biti upoštevani pri nameravani aplikaciji za sledenje stikov in Državnemu zboru predlagamo, da ne podpre določb, ki uvajajo obvezno rabo take aplikacije ter globo za nespoštovanje te obveze. Kot kažejo izkušnje iz drugih držav članic EU, modeli za implementacijo aplikacije, ki v veliki meri upoštevajo temelje varstva osebnih podatkov obstajajo, obstajajo tudi druge dobre prakse na tem področju, kot je npr. javna objava natančne dokumentacije presoj vplivov na zasebnost in varstvo osebnih podatkov (t. i. DPIA) konkretnih aplikacij še pred njihovo uveljavitvijo, javna objava dokumentacije glede tehnične izvedbe, itd. Bistvena je preglednost in zaupanje javnosti, da ji bo aplikacija koristila, da ne zbira nesorazmerne količine osebnih podatkov ter ne omogoča deljenja teh podatkov izven namena uporabe in so si jo posamezniki pripravljeni zato prostovoljno naložiti, ne pa siljenje posameznikov v obvezno namestitev z zelo dvomljivim učinkom. Velja pa opozorilo, da se do tega trenutka še nobena od uvedenih aplikacij po našem vedenju ni izkazala za zelo učinkovito, bodisi zaradi majhnega števila uporabnikov ali nezanesljivega tehničnega delovanja, v nekaterih državah (npr. Norveška) so delovanje celo ustavili

 

Mnenje je dostopno na:https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/pripombe/2020/DZ_Zakon_o_interventnih_ukrepih_za_pripravo_na_drugi_val__COVID-19_2020-2611-0033_Burnik.pdf

 

 

Mojca Prelesnik,

informacijska pooblaščenka