Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Informacijski pooblaščenec ne bo uvedel inšpekcijskega postopka glede javne objave plač zaposlenih na MNZ, ker ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, v morebitne druge zakonske izjeme

+ -
12.01.2021

Informacijski pooblaščenec (IP) je glede javne objave poimenskega seznama plač zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), Policiji in Inšpektoratu za notranje zadeve, ki je objavljen na spletnih straneh MNZ, prejel veliko število vprašanj, prijav ter zaprosil za mnenje.

Po določbah Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) in ZVOP-1 je osebne podatke dopustno javno objaviti, če njihovo javnost določa zakon. V tem primeru gre za javno objavo plač javnih uslužbencev, zato se zakonitost presoja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS).

ZDIJZ v 6. členu določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, med katere sodijo tudi osebni podatki, a je ob tem treba upoštevati tudi 1. alinejo 3. odst. tega člena, po kateri se ne glede na to, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Javnost plač v javnem sektorju ureja ZSPJS, ki v 1. odst. 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, javnosti pa so dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo, 5. odst. pa določa, da prej omenjena določba ne velja za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih službah. Po 6. odst. pa so ne glede na 1. odst. javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.

IP je kot pritožbeni organ glede dostopa do informacij javnega značaja v dosedanji praksi že večkrat odločal o dostopu do podatkov o plačah javnih uslužbencev, pri čemer je zavzel stališče, da je podatek o imenu in priimku, skupaj s podatkom o bruto plači, prosto dostopna informacija javnega značaja. Tako je npr. IP odločil v zadevah:

https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/60509076d7af9

https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/605091cb1c350

https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/605093ff193d4

IP je v svoji dolgoletni praksi že večkrat odločil tudi, da sodijo delavci MNZ in Policije med javne uslužbence (enako tudi delavci Inšpektorata za notranje zadeve), za katere v celoti velja določba 3. odst. 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na morebitne izjeme, vedno dovoli dostop do osebnih podatkov v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. v zvezi s porabo javnih sredstev:

https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/60509076e2b0d

https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/6050673b4b0b0

Pri podatkih o delu policije gre sicer lahko za druge zakonske izjeme od prosto dostopnih informacij (npr. za tajne podatke), a je presoja, ali je ta izjema dejansko podana, vedno na strani organa (torej MNZ) in zato izven presoje IP v okviru nadzora nad varstvom osebnih podatkov.

IP po pregledu objavljenega seznama in ob upoštevanju zgoraj navedenega sklepa, da objava zaenkrat ne kaže na kršitev določb GDPR in ZVOP-1.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka