Informacijska pooblaščenka pred današnjo obravnavo v Državnem zboru še enkrat opozarja na spornost predloga Zakona o digitalizaciji zdravstva
+ -Predlog Zakona o digitalizaciji zdravstva naj bi državni zbor obravnaval na seji danes, 20. novembra 2025. Pred obravnavo Informacijski pooblaščenec znova opozarja, da kljub predlaganim amandmajem na prav vse člene, zakon še vedno ni ustrezen in je vprašljiva skladnost z Ustavo Republike Slovenije.
Predlog zakona predvideva vzpostavitev centralne zbirke vseh zdravstvenih podatkov državljanov. Ti podatki bi bili dostopni širšemu krogu institucij, ne le za zdravstveno obravnavo, temveč lahko tudi za namene raziskav, upravnih postopkov in nadzora s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Predlog zakona v obstoječi obliki ni dovolj zrel za potrditev zaradi resnih tveganj za varstvo osebnih podatkov: od širšega kroga tistih, ki bi dostopali do podatkov, možnosti zlorab in uhajanja podatkov, do dodatnih kibernetskih nevarnosti pri tako obsežni centralni zbirki. Problematična je vloga nove družbe, ki bo izvajala strateške naloge pri obdelavah podatkov.
Informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik je ključne pomisleke glede predloga zakona izpostavila tudi v ponedeljek, 17. novembra 2025 v oddaji Marcel na RTV Slovenija: »Gre za zbirko podatkov, kjer je vse o nas in naših družinah, zato mora biti izjemno jasno in sorazmerno določeno, kdo lahko vidi kaj. Nedavni primer (op. ranljivosti pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin) je zelo eklatantno pokazal, kako zelo občutljivi so podatki, ko jih imamo na enem mestu, centralno in o vseh državljanih«. Poleg tega trenutni predlog zakona ne določa jasnih rokov hrambe, kar bi lahko pomenilo praktično trajno hrambo vseh podatkov – od rojstva posameznika do vseh njegovih zdravstvenih obravnav.
Kot ključen problem je izpostavila ustanovitev nove družbe, ki bo imela osrednjo vlogo pri procesih digitalizacije in obdelave podatkov in bo imela »izredno veliko moč in široka pooblastila«. Čeprav zakon družbo opredeljuje kot pogodbenega obdelovalca, naloge, ki ji jih daje – med drugim »bistveni vpliv na razpise, na nabave vseh teh IT rešitev« – po besedah informacijske pooblaščenke kažejo na to, da njena vloga ne bo taka, »da bo ta družba dejansko pod nadzorom in pod kontrolo upravljavcev podatkov«. Dodatno skrb vzbuja dejstvo, da bo poslovodstvo družbe neposredno pod vplivom vsakokratne vlade, ki bo v vlogi skupščine imenovala večino nadzornega odbora in posredno tudi direktorja. Tak model upravljanja pa ni v skladu s standardi, ki veljajo pri drugih velikih državnih zbirkah podatkov (npr. v policiji, sodstvu, pri davčnih podatkih), kjer so ključni najvišji standardi varovanja podatkov, strokovnost in politična neodvisnost upravljavcev podatkov.
Na neustreznost večine določb je opozorila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, predloga ni podprl Državni Svet Republike Slovenije, niti ne Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kot ključni upravljavec osebnih podatkov.
Mnenje IP na predlog zakona je dostpno na: https://www.ip-rs.si/novice/predlog-zakona-o-digitalizaciji-zdravstva-%C5%A1e-vedno-neustrezen-preobse%C5%BEna-centralna-zbirka-ob%C4%8Dutljivih-osebnih-podatkov-do-katere-bo-dostopala-nova-dru%C5%BEba-pod-neposrednim-vplivom-vsakokratne-vlade-1762158404
Prispevek v oddaji Marcel je dostopen na:
https://365.rtvslo.si/arhiv/marcel/175175340