Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Gre pri vezavi pravice do gibanja na aktivacijo aplikacije za diskriminacijo?

+ -

Na Informacijskega pooblaščenca (IP) se je danes s tem vprašanjem obrnilo veliko novinarjev in posameznikov, zaskrbljenih zaradi Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 z dne 13. 12. 2020, s katerim je Vlada RS znotraj nekaterih statističnih regij neomejeno gibanje posameznikov med občinami dopustila le posameznikom z naloženo in stalno aktivirano mobilno aplikacijo #OstaniZdrav. Ker se zastavlja vprašanje, ali nova ureditev pomeni diskriminacijo vseh tistih, ki si aplikacije ne morejo naložiti, ker nimajo ustreznih pametnih telefonov, je IP prejete prijave odstopil v reševanje Zagovorniku načela enakosti, o skrbeh posameznikov glede posledic odloka za njihove temeljne pravice pa seznanil Varuha človekovih pravic. Vprašanje zakonitosti obdelav osebnih podatkov pri tem bo IP preveril v inšpekcijskem postopku.

 

Namestitev same aplikacije #OstaniZdrav naj bi bila glede na zakonske določbe prostovoljna. IP je v preteklosti že večkrat opozoril, da prostovoljnost uporabe tovrstnih aplikacij zahtevajo veljavni predpisi v Republiki Sloveniji in EU. Tako je tudi mnenje Evropske komisije, Sveta Evrope, WHO, Evropskega Parlamenta, ob sprejemanju zakonodaje pa je to v svojem mnenju poudarila tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora. Prostovoljnost uporabe oziroma ne-kaznovanje zaradi ne-uporabe sta kot pogoj določila tudi ponudnika zalednih storitev, na katerih temelji aplikacija - Apple in Google.

 

V tem trenutku ni mogoče v celoti oceniti, kako obsežne bodo posledice odloka na temeljne in ustavne pravice posameznikov, niti ni jasno, kaj odlok pomeni za varstvo osebnih podatkov, saj iz njega ne izhaja:

- kako naj bi se nova ureditev sploh izvajala,

- kako naj bi posamezniki izkazovali namestitev aplikacije,

- kako dolgo mora biti aplikacija nameščena za izpolnjevanje pogojev iz odloka,

- kako naj bi se zakonito in ustavno skladno izvajal nadzor nad izvajanjem te določbe odloka.

 

Za vpogled v mobilni telefon in preverjanje namestitve aplikacije je namreč potreben sodni nalog. Vprašanja varstva osebnih podatkov, za katera je pristojen IP, so torej le en segment sicer bistveno širše problematike posega v različne temeljne pravice.

 

IP ponovno poudarja, da je v demokratični družbi vedno ključno, da se pri izbiri ukrepov, s katerimi država posega v temeljne pravice posameznikov, kot je pravica do gibanja, pravica do zasebnosti, pravica do zdravja, pravica do šolanja ipd. vedno uporabi najmilejša oblika posega, s katero je mogoče učinkovito doseči zakonite učinke. Pristojnost IP je omejena na vprašanja varstva osebnih podatkov in se ne razteza na področje vseh temeljnih pravic državljanov. Vprašanje primernosti in ustreznosti posegov v ustavne pravice s strani državnih organov je naloga Varuha človekovih pravic. Zato predlagamo, da se posamezniki obrnejo nanj, glede vprašanj o diskriminaciji pa na Zagovornika načela enakosti.

 

 

Mojca Prelesnik

Informacijska pooblaščenka