GPS sledenje službenim vozilom dopustno le, če tako sledenje predstavlja primeren in potreben (nujen) ukrep za zaščito varovane dobrine
+ -Upravno sodišče je s sodbo št. II U 197/2023-20 z dne 14. 10. 2024 znova potrdilo prakso Informacijskega pooblaščenca (IP), iz katere izhaja, da sistematično, avtomatizirano in kontinuirano GPS sledenje službenim vozilom predstavlja obdelavo osebnih podatkov zaposlenih, ki taka vozila upravljajo, zato mora za tako obdelavo podatkov obstajati ustrezna pravna podlaga.
Najpogosteje upravljavci pravno podlago za izvajanje GSP sledenja utemeljujejo na f točki prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (zakoniti interes). Kot je potrdilo tudi sodišče v zgoraj navedeni sodbi, je v takem primeru potrebna predhodna izvedba testa sorazmernosti in v tem okviru ugotoviti, ali načrtovano GPS sledenje kumulativno izpolnjuje sledeče tri pogoje:
1. interes, za katerega si upravljavec prizadeva, mora biti zakonit in mora dejansko obstajati in biti aktualen in ne fiktiven ali špekulativen;
2. obdelava podatkov mora biti potrebna/nujna za uresničitev zakonitega namena, za katerega si upravljavec prizadeva; ukrep mora biti poleg tega primeren in ustrezen za doseg želenega cilja tudi z vidika načela najmanjšega obsega podatkov;
3. temeljne pravice in svoboščine posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ne smejo prevladati nad interesom, ki ga zasleduje upravljavec.
Ob odsotnosti zakonske ureditve, ki bi določala pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov z uporabo GPS sledilnih naprav je torej bistveno upoštevanje načela sorazmernosti. Upoštevati pa je treba tudi ostala načela varstva osebnih podatkov, kot je transparentnost obdelave, pravice posameznikov, zagotavljanje varnosti podatkov itd. Iz tega razloga izvajanje GPS sledenje v spodaj navedenih primerih ni zakonito:
- če ni na voljo dovolj informacij, da bi se lahko ocenila sorazmernost ukrepa (npr. zasledovani cilji/nameni niso natančno in ozko opredeljeni, način uporabe naprave ni določen, učinkovitost naprave ni jasna ipd.);
- če se z zbranimi podatki cilja sploh ne da doseči (npr. podatki iz GPS naprave ne morejo izkazovati, ali je bilo neko delo opravljeno ali ne);
- če obdelava podatkov ni nujna, ker obstajajo milejši ukrepi za dosego istih ciljev (npr. ker za doseg zasledovanega cilja zadošča že točkovno sledenje ali pa zgolj zbiranje agregatnih podatkov);
- če sicer nujna in primerna uporaba GPS naprave pomeni prevelik poseg v pravice posameznika.
IP je glede uporabe GPS sledilnih naprav in varstva osebnih podatkov že pred časom pripravil smernice, ki podajajo usmeritve glede sorazmernosti in zakonitosti pri uporabi GPS sledilnih naprav s stališča varstva osebnih podatkov ter vsebujejo tudi mnogo konkretnih primerov iz prakse.