Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Elektronske komunikacije - sodišče Evropske unije je odločilo, da obvezna splošna hramba podatkov na zalogo ni dopustna

+ -

Sodišče EU je 21. 12. 2016 objavilo svojo odločitev, da obvezna splošna hramba podatkov v elektronskih komunikacijah na zalogo ni dopustna. Gre za sodbo v združenih primerih C-203/15 in C-698/15, v katerih je sodišče obravnavalo zakonodajne zahteve po splošni hrambi prometnih in lokacijskih podatkov elektronskih komunikacij v Združenem Kraljestvu in na Švedskem. IP izpostavlja, da je v luči te odločitve treba razumeti in tolmačiti tudi določbe slovenskih predpisov (npr. Zakona o elektronskem poslovanju na trgu, ki je bil predmet odločanja Vrhovnega sodišča v nedavni sodbi št. I Ips 27119/2014) glede posredovanja in hrambe prometnih podatkov.

 

Sodba daje jasno sporočilo, da zakonske rešitve, ki operaterjem ali ponudnikom spletnih storitev nalagajo obvezno, nediskriminatorno hrambo prometnih podatkov, ne da bi bila ta omejena na določene okoliščine, kot so omejeno časovno obdobje, geografsko področje in/ali omejena skupina ljudi, ki verjetno sodelujejo pri izvajanju hujših kaznivih dejanj, presegajo to, kar je striktno nujno in zato niso sprejemljive v demokratični družbi. Sodišče je presodilo, da samo hujša kazniva dejanja opravičujejo takšen poseg v temeljne človekove pravice, morebitne zakonodajne rešitve pa operaterjem ali ponudnikom spletnih storitev ne smejo nalagati splošne hrambe podatkov. Sodišče dodaja, da bi dostop do hranjenih prometnih in lokacijskih podatkov moral biti predmet predhodne sodne odredbe ali odredbe neodvisnega organa.

 

Sodba ima pomembne implikacije tudi za slovenske operaterje in ponudnike storitev informacijske družbe, kot so spletni portali in druge storitve. Določbe Zakona o elektronskih komunikacijah, ki so operaterjem nalagale splošno obvezno hrambo je Ustavno sodišče RS že razveljavilo, sodba pa je pomembna tudi za spletne portale. Ti niso dolžni hraniti podatkov o svojih uporabnikih na zalogo ali  zato, ker bi jih morda nekdo nekoč lahko od njih zahteval (npr. policija ali odvetniki oškodovancev). Spletni portali lahko prometne podatke o svojih uporabnikih (kot so e-naslovi, IP naslovi in podobno), hranijo le toliko časa kot sami ocenijo, da je potrebno za lastne namene. Če podatkov sami ne potrebujejo (več), jih niso dolžni hraniti in jih lahko dejansko hitro brišejo, saj to, da jih lahko nekdo od njih zahteval, ni pravna podlaga za njihovo hrambo. Ne obstaja zakon, ki bi spletnim portalom nalagal obvezno splošno hrambo podatkov; tak zakon bi bil glede za zadevno sodbo tudi nesprejemljiv v demokratični družbi.

 

Pomembno je tudi sporočilo sodišča glede dostopa do prometnih in lokacijskih podatkov na podlagi odredbe sodišča ali neodvisnega organa. Ustava RS zelo strogo varuje komunikacijsko zasebnost in določa pogoj sodne odredbe, pomembna pa so tudi tolmačenja, kdaj posameznik upravičeno pričakuje svojo (komunikacijsko) zasebnost. Če posameznik ni razkril svoje identitete, ko je komuniciral, Informacijski pooblaščenec zastopa stališče, da upravičeno želi varovati ta svoj podatek, ki sodi v komunikacijsko zasebnost, in to ne glede na to, ali je samo vsebino komunikacije javna ali ne. Za dostop to takšnega podatka (predvsem so to e-naslovi in IP naslovi), bi morala biti podana sodna odredba. Sodna odredba je namreč varovalo nepristranske presoje in izkazanega utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja. Brez te varovalke je posameznik namreč v celoti prepuščen presoji organ(ov) pregona. Samo sodišče lahko nepristransko in kompetentno presoja, katera od ustavno varovanih pravic je v vsakem konkretnem primeru močnejša.

Glede na to, da sodobne komunikacije temeljijo na informacijskih tehnologijah, pri katerih naše identitete predstavljajo IP naslovi in drugi identifikatorji, nas zelo skrbi rahljanje pogojev za posege v komunikacijsko zasebnost. Pomislimo lahko na implikacije za žvižgače in svobodo izražanja stališč, ki niso vsem pogodi. Vsebina je v teh primerih javna, precej bolj pomembna pa je identiteta komunicirajočega. Si bo še kdo upal kaj reči (izraziti svoja stališča ali pa opozoriti na nekaj spornega), če ne bo mogel računati na varovanje svoje identitete komunicirajočega, kot mu jo zagotavlja ustava?

 

Sporočilo za javnost Sodišča in sodba sta dostopna na:

 

http://curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2016-12/cp160145en.pdf

 

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, pooblaščenka