Dvajset let Informacijskega pooblaščenca: razširitev pristojnosti na nadzor umetne inteligence
+ -V januarju 2026 Informacijski pooblaščenec obeležuje dvajseto obletnico svojega delovanja. V tretje desetletje vstopa ne le kot nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov in pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja, temveč tudi kot eden od organov za nadzor trga na področju umetne inteligence. V okvir pristojnosti IP sodijo sistemi, ki jih Akt o umetni inteligenci prepoveduje, npr. sistemi UI za družbeno točkovanje, za napovedovanje izvrševanja kaznivih dejanj in sistemi UI za sklepanje o čustvih na delovnem mestu in v izobraževanju, ter visoko tveganimi sistemi UI na področju biometrije, izobraževanja, preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, migracij azila in nadzora nad mejami ter na področju pravosodja in volitev. Na posodobljeni spletni strani IP so že na voljo odgovori na pogosta vprašanja glede zakonitega razvoja umetno inteligenčnih sistemov pa tudi na kaj paziti pri uporabi komercialnih rešitev na trgu, v zvezi z globokimi ponaredki, ipd.
Informacijski pooblaščenec je bil kot neodvisen in samostojen organ ustanovljen na podlagi Zakona o informacijskem pooblaščencu, ki je začel veljati 31. 12. 2005, z združitvijo dotedanjega Inšpektorata za varstvo osebnih podatkov ter Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. V dveh desetletjih je pomembno prispeval k krepitvi varstva temeljnih človekovih pravic, preglednosti delovanja javnega sektorja ter ozaveščanju posameznikov in organizacij o pomenu zakonite in odgovorne obdelave osebnih podatkov.
V letu 2026 Informacijski pooblaščenec pričenja z izvajanjem pristojnosti na podlagi Akta o umetni inteligenci kot eden od organov za nadzor trga na področju umetne inteligence. Nadzor in preventivne dejavnosti bo IP izvajal na področjih, na katerih je tveganje za morebitne posege v temeljne pravice in svoboščine posameznikov zaradi uporabe sistemov umetne inteligence, največje. Nadzoroval bo najbolj tvegane sisteme UI, uporaba katerih je v EU prepovedana, med drugim so to sistemi UI za družbeno točkovanje, za napovedovanje izvrševanja kaznivih dejanj in sistemi UI za sklepanje o čustvih na delovnem mestu in v izobraževanju. Poleg tega bo – ko se bodo določbe Akta o umetni inteligenci v tem delu začele uporabljati – izvajal nadzor tudi na določenimi visoko tveganimi sistemi UI. Nadzor Informacijskega pooblaščenca je glede visoko tveganih sistemov UI predviden na področju biometrije, izobraževanja, preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, migracij azila in nadzora nad mejami ter na področju pravosodja in volitev. Poleg Informacijskega pooblaščenca bodo nadzor nad določbami Akta o umetni inteligenci izvajali tudi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS), Banka Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor in Tržni inšpektorat.
Več o obveznostih Akta o umetni inteligenci si lahko preberete na podstrani, namenjeni novemu področju delovanja IP, na kateri so že objavljeni odgovori na najpogostejša vprašanja in koristne povezave na druga gradiva, ki vam lahko pomagajo pri zagotavljanju skladnosti.
Pri zagotavljanju skladnosti sistemov umetne inteligence, ki obdelujejo osebne podatke, si lahko pomagate z usmeritvami na podstrani Umetna inteligenca in varstvo osebnih podatkov.
Več o aktivnostih Informacijskega pooblaščenca na področju umetne inteligence si lahko preberete na naslednjih povezavah:
Generativna umetna inteligenca pod drobnogledom Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec bo nadziral nekatere visoko tvegane sisteme umetne inteligence