Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Dogodek Informacijskega pooblaščenca ob Svetovnem dnevu pravice vedeti

+ -

V zadnjem tednu septembra po vsem svetu potekajo aktivnosti, ki zaznamujejo Svetovni dan pravice vedeti (28. september). Ta dan so leta 2002 razglasile nevladne organizacije, povezane v mrežo Freedom of Information Advokates Network (FOIAnet), leta 2015 pa ga je za Svetovni dan dostopa do informacij izglasovala še Generalna konferenca UNESCA.

 

V okviru dogodkov ob Svetovnem dnevu pravice vedeti, je Informacijski pooblaščenec danes organiziral posvet z naslovom »Zapleti in razpleti postopkov dostopa do informacij javnega značaja«, na katerem je tekla beseda o procesnih in vsebinskih dilemah pri izvajanju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) ter o reševanju izzivov, s katerimi se zavezanci in prosilci srečujejo v praksi.

 

Udeležence posveta sta uvodoma nagovorila minister za javno upravo Rudi Medved in informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

 

Informacijska pooblaščenka je izpostavila, da so zavezanci z določbami ZDIJZ v splošnem seznanjeni in da vse več zaprošajo za pojasnila, iz česar izhaja, da so aktivni in odzivni. Enako velja tudi za prosilce, na kar kaže nenehen trend rasti pritožbenih zadev. Izredno pomembno je hitro izvrševanje pravice vedeti, zato Informacijski pooblaščenec iz leta v leto uspešno skrajšuje povprečni čas reševanja pritožb (iz 47 dni v letu 2016 na 32 dni v letu 2018), z zaskrbljenostjo pa opaža, da je čas reševanja zahtev na prvi stopnji pogosto predolg, saj v zadnjih letih narašča število pritožb zoper molk zavezancev. Preteklo leto je bilo v pritožbenih postopkih izdanih 288 meritornih odločb, pri čemer je bila več kot polovica pritožb utemeljenih, iz česar izhaja, da se praksa zavezancev še lahko izboljša. Informacijska pooblaščenka svetuje, da so zavezanci bolj pozorni na postopkovna vprašanja, da izjeme od prostega dostopa do informcij javnega značaja razlagajo ozko in pri tem dosledno upoštevajo načelo delnega dostopa. Zavezanci naj tudi ne pozabljajo, da obstajajo absolutno javni podatki, kot so npr. podatki, povezani z delom javnih uslužbencev. Načelo transparentnosti naj bo zato vselej vodilo zavezancev pri doseganju skupnega cilja, torej odprte in transparentne države, v kateri prosilci hitro in na enostaven način pridejo do informacij.

 

V nadaljevanju so svoje poglede na izbrana procesna in vsebinska vprašanja predstavili strokovnjaki pravne stroke ter predstavniki zavezancev, novinarjev, inšpektorata za javni sektor in informacijskega pooblaščenca. Vrhovni sodnik prof. dr. Erik Kerševan je z vidika učinkovitega sodnega varstva predstavil postopek zagotavljanja dostopa javnosti do podatkovnih zbirk v elektronski obliki, mag. Darko Gradišnik iz Inšpektorata za javni sektor pa njihove ugotovitve pri nadzoru izvajanja določb ZDIJZ in najpogostejše kršitve oziroma pomanjkljivosti. Mag. Nataša Brenk, vodja Službe za splošne zadeve v Uradu predsednika Republike Slovenije, je poleg prakse urada na področju ZDIJZ, osvetlila tudi nekaj dilem pri obravnavi zahtev prvostopenjskih organov. Novinarka Dela, mag. Maja Grgič, je predstavila postopke, po katerih novinarji pridobivajo informacije, novinar Dnevnika Peter Lovšin pa lastne novinarske izkušnje pri pridobivanju informacij javnega značaja. Namestnica informacijske pooblaščenka mag. Kristina Kotnik Šumah pa je strnila ugotovitve Informacijskega pooblaščenca kot pritožbenega organa in podala napotke, kako prispevati k boljšemu izvajanju zakona.

 

Informacijski pooblaščenec ob Svetovnem dnevu pravice vedeti poudarja, da je svoboden pretok informacij v interesu vseh. Zavezanci in prosilci naj bodo zato pri razvoju dobrih praks dostopa do informacij javnega značaja čim bolj aktivni.