Kazalo   |   Pišite nam   |   Iskalnik
Povečaj pisavoPomanjšaj pisavo Tiskanje

Informacijski pooblaščenec o ACTA


01.02.12

 

Slovenija je 26.1.2012 v Tokiu podpisala trgovinski sporazum ACTA. Podpis je v (strokovni) javnosti sprožil veliko, predvsem zaskrbljenih in negativnih odzivov. Glede na to, da so bila pogosto izpostavljena tudi vprašanja, ali ACTA pomeni poseg v zasebnost in kakšna je tu vloga informacijskega pooblaščenca, želimo podati naslednje pojasnilo.

 

Sporazum ACTA je za informacijskega pooblaščenca pomemben iz dveh vidikov, ki sovpadata z njegovima temeljnima področjema delovanja, in sicer transparentnostjo v pomenu uresničevanja načela javnosti in odprtosti delovanja državnih organov ter varstvom zasebnosti. Kar se tiče prvega, zlasti opozarjamo na izredno pomembnost transparentnega sprejemanja tako daljnosežnih odločitev,  kot jih predvideva oziroma omogoča ACTA. Te morajo potekati ob široki javni razpravi, ne pa v tajnosti oziroma domnevni javni razpoložljivosti predlaganih besedil.  Tudi zaradi opozoril strokovne javnosti (npr. Evropskega nadzornika za varstvo osebnih podatkov) so se nekateri predvideni in precej invazivni ukrepi iz prvotnega predloga že omilili, vsekakor pa do širše nujno potrebne javne razprave ni prišlo, kar ima za posledico tudi buren odziv strokovne in širše javnosti. Pogrešamo predvsem to, da vlada do danes javnosti ni pojasnila, kaj ta sporazum pomeni za državljane, za uporabnike interneta, ali naša zakonodaja v celoti ustreza sporazumu ACTA in če ne, kaj bo v zakonodaji treba spremeniti.

 

Glede varstva zasebnosti pa poudarjamo, da ACTA trči ob verjetno neizogibno regulacijo interneta, ki pa predstavlja težka, toda bistvena vprašanja v informacijski družbi. Nosilci pravic iz naslova intelektualne lastnine bodo lahko dosegli legitimnost svojih poslovnih modelov le, če bodo ti zasnovani tako, da pri tem ne bodo porušili ravnovesja med varstvom osebnih podatkov in drugimi temeljnimi človekovimi pravicami, kot so domneva nedolžnosti, svoboda izražanja in učinkovito sodno varstvo.

 

Pooblaščenec opozarja, da so nekatere določbe sporazuma zelo splošne in ni mogoče oceniti, kaj naj bi pomenile. Takšen je npr. 3. odstavek 27. člena, ki pogodbenicam nalaga »prizadevanja za učinkovito obravnavanje kršitev blagovnih znamk in avtorskih ali sorodnih pravic«. Tako odprta določba namreč bi lahko pomenila tako uvedbo zelo invazivnih ukrepov, kot je uporaba DPI tehnologij, ali pa tudi povsem nevtralnih ukrepov, kot so splošno izobraževanje in podobno, pri čemer se slednje lahko izvaja tudi brez mednarodnih sporazumov.

 

Internet je danes eden pomembnejših gradnikov človekovega (socialnega) življenja v sodobni družbi na številnih področjih.  Z izzivi regulacije interneta, od pooblastil organov pregona (npr. data retention) do varnosti in zaščite pravic intelektualne lastnine, se je treba soočati transparentno in na podlagi široke javne razprave. Problematika zaščite pravic intelektualne lastnine na internetu ni nujno edino oziroma najpomembnejše področje, ki se dotika regulacije interneta. Je pa ob tem zelo pomembno, da se kot eno prvih področij, ki te probleme odpira, ureja na demokratičen in transparenten način ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic. K sreči je za to še vedno čas.

Oblikovanje in izdelava: Nova Vizija d.d.