Ali predlog sprememb Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki močno širi policijska pooblastila, nevarno tlakuje pot v družbo popolnega nadzora?
+ -Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je objavilo predlog sprememb Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-C), ki po mnenju Informacijskega pooblaščenca (IP) vsebuje zaskrbljujoče predloge obširnega širjenja policijskih pooblastil, pri čemer so med najbolj izstopajočimi:
-
izvajanje stalnega video in avdio nadzora nekaterih javnih površin;
-
dodatne širitve obdelave biometričnih podatkov pri ugotavljanju identitete in identifikacije;
-
neposreden elektronski dostop policije do širokega in neopredeljenega nabora evidenc;
-
pomanjkljiva ureditev avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic v javnem prometu;
-
nejasen stalen poimenski nadzor obdelav osebnih podatkov določenih varovanih oseb v zbirkah javnega sektorja in s tem posredno možnost stalnega nadzora policije nad državnimi organi - upravljavci teh zbirk;
-
ukinitev obveznosti policista, da posameznike ob zbiranju obvestil poučijo o prostovoljnosti (in ne dolžnosti) in možnosti anonimnosti pri podaji obvestil;
-
nejasnost pogojev uporabe radarskih sistemov za detekcijo navzočnost in premikov skozi steno ter naprav za odkrivanje lažnih baznih postaj;
-
širitev uporabe brezpilotnih letalnikov (dronov) za zbiranje osebnih podatkov tudi za preventivne in nadzorne namene;
-
omejitve dostopa do lastnih osebnih podatkov.
Večina predlogov sploh ne vsebuje ocen učinkov na varstvo osebnih podatkov kot jih zahteva 49. člen ZVOPOKD, medtem ko sta oceni učinkov za sistem Lifeseeker (sistem primerljiv z IMSI lovilci) in avtomatizirano preverjanje registrskih tablic v javnem prometu pomanjkljivi in ne vsebujeta varovalk za zagotavljanje sorazmernosti in preprečevanje tveganj.
Predvideva se povsem nesorazmerno izvajanje biometrijskih ukrepov pri policijskem ugotavljanju identitete, saj se zajem biometričnih podatkov dopušča v prav vsakem postopku ugotavljanja identitete. Tako široko pooblastilo je posebej problematično v kombinaciji z uporabo avtomatizirane obdelave in tehničnih sredstev, med katere sodi tudi tehnologija avtomatizirane prepoznave obrazov (face recognition) brez vezave na konkretne okoliščine in varovalke za varstvo pravic. Zakon in ne predpis, ki ga izda minister, bi moral natančno določati, kdaj lahko policisti izvedejo tak postopek, ki zajema odvzem in preverjanje tako rekoč vseh osebnih podatkov v vseh zbirkah, ki obstajajo.
Predlog policiji omogoča tudi (podobno kot pri javnih zbiranjih, kjer so pogoji bistveno bolj zamejeni) stacionarno in stalno (24/7) video in avdio snemanje območja kritične infrastrukture in varnostno tveganih območij, pri čemer ni predvidenih prav nobenih pogojev ali omejitev, razen soglasja občine. Glede na nedorečenost pojma 'varnostno tvegana območja' lahko sem spadajo tudi npr. glavni trgi in mestne ulice, s čimer bi policija resno posegala v številne ustavne pravice posameznikov (npr. pravico do svobodnega in neoviranega zbiranja in združevanja, pravice do tajnosti komunikacij).
Neustrezno je tudi splošno pooblastilo policiji, da sama pridobiva osebne podatke iz katerihkoli informatiziranih uradnih evidenc javnega sektorja – torej tudi iz zbirk bolnišnic, šol, NIJZ, Banke Slovenije, sistema eSociala – in to preko brezplačnega neposrednega elektronskega dostopa brez pisne zahteve ter brez aktivnega posredovanja upravljavca zbirke, kot je veljalo doslej. Policija bi lahko v podatke vpogledovala, jih kopirala ali izpisovala ter jih obdelovala v vseh svojih postopkih.
Pri IP verjamemo, da bo Ministrstvo za notranje zadeve skrbno proučilo vse prejete pripombe, predvsem strokovne javnosti in tudi drugih organov, ki bdijo nad temeljnimi človekovimi pravicami, zlasti Varuha človekovih pravic ter predlog zakona bistveno spremenilo.
Obširno mnenje IP je dostopno na spletni strani IP (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/pripombe/2021/MNZ_predlog%20ZNPPol-C_sept2021-za%20na%20splet.pdf).
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka