Aktivnosti Informacijskega pooblaščenca ob Svetovnem dnevu pravice vedeti
+ -28. 9. 2023 obeležujemo Svetovni dan pravice vedeti, ki so ga leta 2002 razglasile nevladne organizacije, povezane v mrežo Freedom of Information Advokates Network (FOIAnet), leta 2015 pa ga je za Svetovni dan dostopa do informacij izglasovala še Generalna konferenca UNESCA. Leta 2019 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo, s katero je 28. september razglasila za »Mednarodni dan univerzalnega dostopa do informacij«.
Slovenija letos praznuje 20-letnico sprejema Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, zato sta Informacijski pooblaščenec in Ministrstvo za javno upravo v okviru dogodkov ob Svetovnem dnevu pravice vedeti, 27. 9. 2023, v prostorih Akademije za glasbo v Ljubljani, priredila svečano akademijo z naslovom »Informacije javnega značaja so in bodo krojile odprtost družbe«. Dogodek je kot častna gostja otvorila dr. Nataša Pirc Musar, predsednica republike, nato pa sta udeležence pozdravili informacijska pooblaščenka, gospa Mojca Prelesnik in ministrica za javno upravo, gospa Sanja Ajanović Hovnik.
Informacijska pooblaščenka je izpostavila, da Zakon o dostopu do informacij javnega značaja že 20 let nudi dobro podlago za uresničevanje pravice vedeti v Sloveniji, na njegovi podlagi vodeni pritožbeni postopki pa vselej stremijo k odpiranju informacij, s čimer Informacijski pooblaščenec pomembno prispeva k uspešnemu razvoju transparentnosti javnega sektorja. Posebej je poudarila pomen seznanitve javnosti z informacijami na področjih sprejemanja predpisov, delovanja pravosodnih organov, porabe javnih sredstev ter okoljskih in tajnih podatkov. Zaključila je, da mora biti še naprej naš skupen cilj, da na dobri zakonski podlagi gradimo trdno kulturo transparentnosti, ki je nujen pogoj za uresničevanje drugih pravic v demokratični družbi.
Informacijski pooblaščenec je ob tej priložnosti podelil tudi nagrado »Ambasador transparentnosti«, ki jo je letos prejel zavod Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja, ki s številnimi projekti krepi zavedanje javnosti o pomenu transparentnega delovanja in vključevanju civilne družbe v procese demokratičnega odločanja, tako na državni kot na lokalni ravni.
Z video izjavo je udeležence nato nagovoril dr. Gregor Virant, nekdanji minister za javno upravo. Spomnil se je začetkov po uveljavitvi zakona ter poudaril, da je bil sprejem tega zakona eden izmed temeljev reforme javnega sektorja. Povedal je, da ima Slovenija kvaliteten zakon in pohvalil delo Informacijskega pooblaščenca.
Sledila je okrogla miza, na kateri so o uresničevanju pravice dostopa do informacij javnega značaja v Sloveniji v zadnjih 20 letih, razpravljali naslednji gostje (po abecednem vrstnem redu):
- dr. Pavel Gantar, nekdanji minister za informacijsko družbo,
- mag. Kristina Kotnik Šumah, namestnica informacijske pooblaščenke,
- Borut Mekina, novinar Mladine,
- dr. Špelca Mežnar, ustavna sodnica,
- dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije,
Udeleženci okrogle mize so zaključili, da se zakon v praksi dobro uresničuje in dosega svoj namen, kljub temu pa so možne še izboljšave, zlasti na področju poenostavitve postopkov in skrajšanja časa reševanja zadev. V luči hitrega razvoja modernih tehnologij in umetne inteligence so opozorili tudi na izzive, ki jih prinaša prihodnost in se strinjali, da je treba v javnem sektorju še naprej spodbujati vrednostni sistem, ki stremi k odprtosti.
Da bi bili postopki dostopa do informacij javnega značaja še hitrejši in učinkovitejši, je Informacijski pooblaščenec ob tej priložnosti izdal priročnik za zavezance in prosilce, v katerem so zbrani odgovori na najpogosteje dileme iz prakse. Dostopen je na naslednji povezavi:
https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/razno/zdijzprirocnik.pdf
Foto: Katja Kodba/STA
Informacijski pooblaščenec