Je predlagano zbiranje podatka o narodnosti in veroizpovedi ob prijavi stalnega prebivališča korak v diskriminacijo prebivalcev in policijsko državo?
+ -Informacijski pooblaščenec (IP) je bil preko spletne strani Državnega zbora RS seznanjen s predlogom sprememb Zakona o prijavi prebivališča, ki predvideva, da naj bi posameznik ob prijavi stalnega prebivališča, stalnega naslova v tujini ali spremembi stalnega naslova v tujini navedel, med drugim tudi naslednje osebne podatke: narodnost, veroizpoved ter materni jezik. Zbiranje teh posebej občutljivih osebnih podatkov pomeni ne le hud poseg v zasebnost posameznikov, ampak prinaša lahko tudi najrazličnejše nevarnosti tveganj za diskriminacijo posameznikov, celo korak v smeri policijske države. IP je zato Državni zbor RS pozval, naj predlagane spremembe skrbno pretehta upoštevajoč Ustavo RS in predlog zakona ustrezno dopolni. IP je o tem seznanil tudi Varuha človekovih pravic in Zagovornika načela enakosti.
Amandma k 5. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prijavi prebivališča, ki ureja zgoraj navedene določbe, je bil sprejet v preteklem tednu na 20. redni seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Nadaljnja usoda sprememb Zakona o prijavi prebivališča je tako odvisna od odločitve poslancev na februarski seji Državnega zbora RS. Sprejem zakona namreč poteka po skrajšanem postopku.
IP je zaskrbljen, da bi lahko imele predlagane spremembe resne in nepredvidene posledice za pravice posameznikov. Ni namreč jasno niti, ali gre za določeno obliko obvezne opredelitve narodnosti, veroizpovedi ter maternega jezika niti zakaj naj bi zakonodajalec po skrajšanem postopku skušal uvesti takšne spremembe. Gre za podatke, ki se ob prijavi prebivališča doslej niso zbirali.
IP v zvezi z zbiranjem podatka o narodnosti, veroizpovedi in maternem jeziku izpostavlja, da Ustava RS v 41. členu opredeljuje pravico do svobode vesti in v zvezi s tem določa, da se nihče ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je namreč svobodno.
V skladu z 38. členom Ustave RS je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Samo zbiranje pa mora biti opredeljeno z zakonom in mora biti vedno skladno z ustavnim načelom sorazmernosti, ki pomeni, da mora zakonodajalec pri opredeljevanju zbiranja osebnih podatkov v zakonih vedno paziti, da se z zakoni ne posega v zasebnost posameznikov v večji meri, kot je nujno potrebno, smiselno in učinkovito za doseganje zasledovanih zakonitih ciljev. Iz objavljenih gradiv k zgoraj predlaganim spremembam ni mogoče razbrati, kaj je namen in katere cilje naj bi se s tem zasledovalo. Glede na skope obrazložitve in odsotnost opredelitve vzročne povezave med zbiranjem podatkov o narodnosti, veroizpovedi in maternem jeziku ter prijavo stalnega prebivališča IP ne razbere, kako predlagatelj sploh utemeljuje potrebo po zbiranju teh podatkov ter ali je predlagatelj izvedel tehtanje med cilji, tveganji in posledicami takega zbiranja ter pravicami posameznikov.
Iz gradiv tudi ni razvidno, ali je predlagatelj ta tveganja prepoznal in ali se jih zaveda ter kako naj bi bila ta tveganja naslovljena. Predlagana sprememba po mnenju IP pomeni tako resen poseg v pravice posameznikov, da bi nujno morala biti ustrezno premišljena, utemeljena in zahteva širši družbeni konsenz, nikakor pa se ne zdi primerno sprejemanje tovrstnih posegov na hitro in brez jasnih utemeljitev.
Mojca Prelesnik
Informacijska pooblaščenka