Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Prej javno dostopne pravnomočne sodbe, po sodbi Vrhovnega sodišča v praksi niso več dostopne - odziv na sporočilo za javnost Vrhovnega sodišča RS glede dostopa javnosti do sodb sodišč

+ -
17.11.2020

V  sporočilu za javnost z dne 12.11.2020 je Vrhovno sodišče RS zapisalo, da sodba Vrhovnega sodišča RS  X Ips 4/2020 ne omejuje dostopa do sodb in da ni v ničemer omejila transparentnosti delovanja sodišč in njihove dolžnosti, da javnost obveščajo o pomembnih odločitvah.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) sicer pozdravljamo načelno usmerjenost Vrhovnega sodišča RS k transparentnosti, a iz prakse IP izhaja, da smo samo v prvih petih mesecih po izdaji sodbe, prejeli že preko 20 pritožb zaradi omejevanja dostopa do zahtevanih informacij pri pravosodnih organih. To jasno kaže, da sodba bistveno vpliva na (ne)transparentnost delovanja sodišč.

Iz pritožb posameznikov, novinarjev in odvetnikov izhaja, da sodišča prosilcem dostop do informacij javnega značaja  - tudi do sodb -  v celoti zavračajo in se pri tem sklicujejo prav na sodbo Vrhovnega sodišča RS. Ker so sodišča glede na sodbo zavzela stališče, da se Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) za informacije iz sodnih spisov ne uporablja, številne informacije, ki so bile vse od uveljavitve ZDIJZ leta 2003 v celoti dostopne, javnosti niso več na voljo. Javnost tako ne dobi  več nobenih informacij, ki zadevajo predkazenski, kazenski ali sodni postopek, če za to ne more izkazati pravnega interesa po specialni zakonodaji. Še več, javnost ne dobi več niti podatkov o pravnomočno končanih primerih, torej pravnomočnih sodbah, ki so jih sodišča izrekla v imenu ljudstva.

IP je tako v zadnjih mesecih odločal o več pritožbah zoper sodišča -  vse odločbe so dostopne na spletni strani. V zadevi 090-153/2020/2  je odvetnik zahteval vse anonimizirane pravnomočne sodbe v kazenskih zadevah v zvezi z določenim kaznivim dejanjem, v zadevi 090-256/2020  pa je odvetnica želela pravnomočno sodbo v odškodninskem sporu med dvema pravnima osebama. Obakrat je sodišče dostop zavrnilo in se pri tem sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča RS.

Vrhovno sodišča RS je v svojem sporočilu za javnost zapisalo, da podpira prost dostop do sodne prakse za javnost in novinarje. Zato pri IP upamo, da bodo temu sledila tudi sodišča, kadar v konkretnih primerih odločajo kot zavezanci za posredovanje informacij in torej sodbo razlagala tako. V demokratični družbi je namreč prav nadzor javnosti preko medijev in civilne družbe nujen za zakonito delovanje vseh organov javnih oblasti, tudi pravosodnih organov.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka