Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Vsesplošno merjenje temperature ni obvezno niti smiselno

+ -
29.09.2020

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) zaznava, da se v javnosti širijo številne napačne in celo zavajajoče informacije ter ponudbe glede uvedbe merjenja temperature zaposlenih, obiskovalcev in drugih. To povzroča stisko delodajalcev in drugih predstojnikov, ko se odločajo o tem ali je merjenje resnično potrebno in nujno ter v katerih primerih. IP glede na veljavne predpise ugotavlja, da merjenje temperature nikakor ni nujen in smiseln ukrep vedno in povsod. Gre za ukrep, ki ob neustreznem izvajanju lahko vodi v množično in nezakonito zbiranje osebnih podatkov, zato posplošenja in odločanje o uvedbi merjenja brez konkretnih utemeljitev in upoštevanja vseh možnih drugih milejših ukrepov niso na mestu. Ob tem IP izpostavlja, da je merjenje možno izvesti tako rekoč brez trajne obdelave osebnih podatkov, kar je zasebnosti bistveno bolj prijazno.

Za obvezno in vsesplošno merjenje temperature na način, da pride do obdelave osebnih podatkov namreč ni pravne podlage, na kar je IP že opozoril v sporočilu za javnost (https://www.ip-rs.si/novice/o-ukrepih-za-preprecevanje-sirjenja-covid-19-mora-presojati-medicinska-stroka-1203/). IP pojasnjuje, da delodajalci ali druge organizacije, ki niso izvajalci zdravstvene dejavnosti, kot npr. vzgojno izobraževalne ustanove, glede na določbe veljavne delovno-pravne in druge zakonodaje v običajnih razmerah niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih, otrok ali drugih oseb, med katere sodijo tudi podatki o telesni temperaturi. Za vsako takšno obdelavo mora namreč imeti delodajalec ali druga organizacija pravno podlago, veljajo pa tudi vse druge določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov.

IP zato opozarja, da mora o potrebnosti in smiselnosti tega ukrepa vedno presojati medicinska stroka, ki mora pri presoji upoštevati veljavne predpise in zasledovati načelo sorazmernosti. Ukrepa torej ne bi smeli odrejati, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi (npr. podpis izjave). Če se na ravni posameznih organizacij tak ukrep opredeli kot nujen, potreben in učinkovit, potem ga je treba izvajati na način, ki najmanj posega v telo in zasebnost posameznika in brez prekomerne obdelave osebnih podatkov.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

    informacijska pooblaščenka