Vlada kljub vsemu želi zbirati tudi podatke o naših lokacijah
+ -Javnosti je končno znan predlog zakona, ki znova poskuša organom nadzora podeliti pooblastilo za pridobivanje podatkov o lokacijah naprav posameznikov v karanteni in predvideva globe v primeru nespoštovanja določb o obvezni aplikaciji za sledenje stikov.
Informacijski pooblaščenec se je danes seznanil s predlogom Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki je javno dostopen na spletišču Državnega zbora. Mnoga opozorila glede predlagane uvedbe aplikacije za sledenje stikov smo objavili že v prejšnjih dneh1, predvsem glede spornosti obvezne uporabe aplikacije za tiste, ki so potrjeno okuženi in tiste v karanteni. Glede na evropski pravni red in glede na to, da je v drugih državah EU taka aplikacija zgolj na prostovoljni bazi, zakonodajalca pozivamo, da pozorno pretehta to vprašanje in sledi ureditvam v drugih državah članicah EU. Današnji objavljen predlog zakona razkriva tudi, da je za kršitelje obveze po aplikaciji predvidena globa od 200 do 600 Eur, kar nas še posebej skrbi z vidika nesorazmernega posega v pravice posameznikov. Tovrstne aplikacije delujejo zanesljivo le na novejših pametnih telefonih in prisilitev, da si jo pod grožnjo globe naložijo vsi, ki jih zakon opredeljuje, četudi na njihovi napravi ne bo zanesljivo delovala, je nesorazmerna in ne prispeva k ciljem, za katere si prizadeva zakonodajalec. Nesorazmernost in neučinkovitost takega ukrepa izhaja tudi iz dejstva, da veliko ljudi niti nima primerne naprave, da bi tak ukrep lahko spoštovali. Opozarjamo tudi, da določbe predloga zakona o aplikaciji nikakor niso zadostne v smislu pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov, ki izhajajo iz aplikacije, s strani pristojnih organov (npr. NIJZ, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za javno upravo), kot tudi, da iz predloga zakona ne izhaja delitev obveznosti in dolžnosti pristojnih organov v zvezi z zagotavljanjem varnega in ustreznega delovanja aplikacije. Zakon bi moral jasno določiti, kdo so upravljavci podatkov, kateri podatki se lahko obdelujejo, za kakšen namen, kakšni so roki hrambe, kdo ima lahko do njih dostop in predvsem, da se podatki izven namena preprečevanja širjenja COVID-19 ne smejo obdelovati (npr. s strani organov pregona, drugih subjektov).
Iz predloga zakona izhaja tudi nova določba glede obdelave identifikacijskih podatkov ter lokacijskih podatkov posameznika (s področja elektronskih komunikacij) (24. člen), ki vzpostavlja podlago za pridobivanje in uporabo teh podatkov o osebah, ki jim je začasno omejena osebna svoboda zaradi ukrepov, sprejetih na podlagi zakona, ki ureja nalezljive bolezni (npr. osebe, ki so v karanteni). Informacijski pooblaščenec je nad to določbo izjemno zaskrbljen, saj jo gre brati v smislu pooblastila, da lahko pristojni organi za namen nadzora nad upoštevanjem karantene ali samoizolacije od operaterja elektronskih komunikacij ali drugega ponudnika storitev informacijske družbe (npr. aplikacije ali storitve, ki beleži lokacije posameznika) pridobivajo podatke o lokaciji te osebe, t. j. o lokaciji njenega telefona ali druge naprave. Tako pooblastilo nedvomno pomeni velik poseg v številne ustavno zagotovljene pravice posameznika, pri čemer je utemeljenost, sorazmernost in nujnost takega posega v konkretni situaciji omejevanja širjenja COVID-19 zelo vprašljiva. Še posebej je tako pooblastilo nadzornim organom zaskrbljujoče ob javnih navedbah, da bo pri nadzoru karantene sodelovala tudi policija.
Organi pregona lahko podatek o lokaciji posameznika od operaterja elektronskih komunikacij pridobijo le ob upoštevanju strogih pogojev (če je to del podatkov o prometu, potrebujejo tudi odredbo sodišča). V tem kontekstu je nedopustno, da se za pridobivanje enakega podatka izven namenov pregona kaznivih dejanj, t. j. za namen nadzora nad karanteno posameznika ustvarja nižji standard za pridobivanje podatkov, brez varoval za pravice posameznika in brez upoštevanja, da je v določenih primerih za pridobivanja podatka o lokaciji posameznika od operaterja potrebna odredba sodišča. Tak nižji standard lahko pomeni tudi pot za obvod strožjih določb za pridobivanje podatkov o lokaciji posameznika, ki jih morajo upoštevati organi pregona.
V zvezi s posegom v ustavne pravice posameznika in obdelavo podatkov o lokaciji njihovih naprav smo podali svoje negativno mnenje že ob prvem interventnem zakonu v času COVID-19 ukrepov (sporni 104. člen)2 negativno se je do tega izrazila tudi Zakonodajnopravna služba Državnega zbora, za katero verjamemo, da bo pozorno pretehtala tudi rešitve, predvidene v tem predlogu in opozorila na morebitna neskladja z Ustavo RS. Informacijski pooblaščenec bo na predlog zakona podal tudi uradno mnenje in ga posredoval predlagatelju.
Mojca Prelesnik,
informacijska pooblaščenka