Človekove pravice je treba udejanjati v praksi, ne le formalno priznavati
+ -
10.12.2013
Sporočilo za javnost
Ob svetovnem dnevu človekovih pravic, 10. decembru, Informacijski pooblaščenec poziva nosilce oblasti k večji zavezanosti pri udejanjanju človekovih pravic v praksi.
Informacijski pooblaščenec s svojimi pristojnostmi varuje človekovi pravici dostopa do informacij javnega značaja in do varstva osebnih podatkov. Pri obeh opaža, da so nosilci oblasti njuni zavzeti zagovorniki, vse dokler poteka razprava na načelni ravni. Ko bi se morala načela preliti v zakonske rešitve in iz njih v prakso, so praviloma zadržani.
Tako se Informacijski pooblaščenec boji, da sicer javno deklarirane zaveze politikov transparentnosti, kljub alarmantnim opozorilom s strani neodvisnih institucij, v zadnjem času še posebej s strani Komisije za preprečevanje korupcije, ne jamčijo premikov na bolje v zakonodaji in praksi. Novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki širi krog zavezancev tudi na gospodarske družbe v neposredni ali posredni lasti države ali občin oziroma na gospodarske družbe pod prevladujočim vplivom države ali občin, bo dober preizkus resnične volje Vlade in Državnega zbora za povečanje preglednosti delovanja teh družb.
V luči odkritij o delovanju ameriške obveščevalne agencije NSA, na področju varstva osebnih podatkov od nosilcev oblasti pričakujemo poglobljen premislek o obveščevalni dejavnosti na mednarodnih telekomunikacijskih vodih. Informacijski pooblaščenec že od leta 2007 opozarja vlado in Ustavno sodišče, da so prisluhi na mednarodnih zvezah v Sloveniji urejeni tako, da se poraja močan dvom v ustavnost ureditve po Zakonu o SOVA. Informacijska pooblaščenka je ob tej priložnosti posebej izpostavila: »Ob burnih reakcijah po izbruhu afere Snowden od naših nosilcev oblasti nismo slišali ničesar; ne obsodbe ne pohvale žvižgaču, ker je svet rešil utvar, ne zanikanja ustreznosti metod NSA ali njihove pohvale, ker rešujejo svet pred teroristi. Naloga politikov je, da se javno opredelijo do družbeno aktualnih tem tudi, ko je to težko in morda ne najbolj politično oportuno. Seveda pa je treba pomesti tudi pred svojim pragom.«
Svet po Snowdnu ne bo nikoli več takšen, kot je bil prej. Vemo, kako hudo se v imenu višjih ciljev posega v človekove pravice. Pooblaščenec zato poziva nosilce oblasti, da preidejo od besed k dejanjem in načelne zaveze prelijejo v zakonske rešitve, ki bodo delovale v praksi; v prid preglednosti poslovanja gospodarskih družb v državni ali občinski lasti in v prid varstva zasebnosti in osebnih podatkov posameznikov.
Informacijski pooblaščenec;
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav,
pooblaščenka
Ob svetovnem dnevu človekovih pravic, 10. decembru, Informacijski pooblaščenec poziva nosilce oblasti k večji zavezanosti pri udejanjanju človekovih pravic v praksi.
Informacijski pooblaščenec s svojimi pristojnostmi varuje človekovi pravici dostopa do informacij javnega značaja in do varstva osebnih podatkov. Pri obeh opaža, da so nosilci oblasti njuni zavzeti zagovorniki, vse dokler poteka razprava na načelni ravni. Ko bi se morala načela preliti v zakonske rešitve in iz njih v prakso, so praviloma zadržani.
Tako se Informacijski pooblaščenec boji, da sicer javno deklarirane zaveze politikov transparentnosti, kljub alarmantnim opozorilom s strani neodvisnih institucij, v zadnjem času še posebej s strani Komisije za preprečevanje korupcije, ne jamčijo premikov na bolje v zakonodaji in praksi. Novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki širi krog zavezancev tudi na gospodarske družbe v neposredni ali posredni lasti države ali občin oziroma na gospodarske družbe pod prevladujočim vplivom države ali občin, bo dober preizkus resnične volje Vlade in Državnega zbora za povečanje preglednosti delovanja teh družb.
V luči odkritij o delovanju ameriške obveščevalne agencije NSA, na področju varstva osebnih podatkov od nosilcev oblasti pričakujemo poglobljen premislek o obveščevalni dejavnosti na mednarodnih telekomunikacijskih vodih. Informacijski pooblaščenec že od leta 2007 opozarja vlado in Ustavno sodišče, da so prisluhi na mednarodnih zvezah v Sloveniji urejeni tako, da se poraja močan dvom v ustavnost ureditve po Zakonu o SOVA. Informacijska pooblaščenka je ob tej priložnosti posebej izpostavila: »Ob burnih reakcijah po izbruhu afere Snowden od naših nosilcev oblasti nismo slišali ničesar; ne obsodbe ne pohvale žvižgaču, ker je svet rešil utvar, ne zanikanja ustreznosti metod NSA ali njihove pohvale, ker rešujejo svet pred teroristi. Naloga politikov je, da se javno opredelijo do družbeno aktualnih tem tudi, ko je to težko in morda ne najbolj politično oportuno. Seveda pa je treba pomesti tudi pred svojim pragom.«
Svet po Snowdnu ne bo nikoli več takšen, kot je bil prej. Vemo, kako hudo se v imenu višjih ciljev posega v človekove pravice. Pooblaščenec zato poziva nosilce oblasti, da preidejo od besed k dejanjem in načelne zaveze prelijejo v zakonske rešitve, ki bodo delovale v praksi; v prid preglednosti poslovanja gospodarskih družb v državni ali občinski lasti in v prid varstva zasebnosti in osebnih podatkov posameznikov.
Informacijski pooblaščenec;
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav,
pooblaščenka