Ostali smo brez odgovora na vprašanje, ali in kdaj smejo upravni organi poseči v predal elektronske pošte posameznika !
+ -
27.10.2013
Ustavno sodišče je zaradi pomanjkanja procesne predpostavke za vložitev zahteve za ustavno presojo zavrglo zahtevo Pooblaščenca za oceno skladnosti določb 29. člena ZPOmK-1 z Ustavo RS.
Pooblaščenec je 23. 4. 2012 na Ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti določb 29. člena ZPOmK-1.
Zahteva za oceno ustavnosti je izpostavila vprašanje dopustnosti ravnanja nadzornih organov, ki svoje pristojnosti izvršujejo v okviru upravnih – inšpekcijskih in/ali prekrškovnih postopkov, da sicer na podlagi zakonske določbe, vendar brez odredbe sodišča in izven namenov, ki jih določa 37. člen Ustave RS, posežejo v (elektronsko) komunikacijo. Ustavno sodišče se je v preteklosti do vsebine komunikacijske zasebnosti že opredeljevalo, vendar še nikoli glede pooblastil nadzornih – upravnih organov.
Ustavno sodišče je na seji 10.10.2013 zahtevo Pooblaščenca zaradi odsotnosti procesne predpostavke zavrglo.
Pooblaščenec lahko vloži zahtevo za oceno ustavnosti le, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopkom, ki ga vodi. Ključen za ugotovitev obstoja procesne predpostavke v primeru je bil torej odgovor na vprašanje, ali lahko Pooblaščenec svoj inšpekcijski postopek vodi tako, da vstopa v drug (upravni) postopek in preverja zakonitost obdelave osebnih podatkov s strani pristojnega organa - v konkretnem primeru Agencije za varstvo konkurence, ki je v svojem postopku posegala v elektronske poštne predale posameznikov. Ustavno sodišče je odločilo, da Pooblaščenec nima zakonske podlage za poseganje v konkreten postopek, saj bi to ogrozilo samostojnost odločanja drugega organa po 120. členu Ustave RS. Ker je po prepričanju Ustavnega sodišča Pooblaščenec posegel v postopek Agencije izven svojih pooblastil, je štelo, da procesna predpostavka za vložitev zahteve za oceno ustavnosti, ni izpolnjena.
Pooblaščenec odločitev Ustavnega sodišča glede pristojnosti sprejema. V zadevi je bil tudi sami v dilemi o tem, kako in ali sploh lahko s svojimi pooblastili zavaruje osebne podatke posameznikov v konkretnem postopku pred Agencijo za varstvo konkurence ali drugim organom. Ker je šlo v konkretnem primeru z vidika varstva osebnih podatkov za dvom v zakonitost posega v prometne podatke (podatke v elektronskih poštnih predalih posameznikov) in z njimi tesno povezanim vprašanjem varstva ne le informacijske, ampak tudi komunikacijske zasebnosti posameznikov, se je Pooblaščenec odločil, da razlaga pristojnosti v korist varstva osebnih podatkov posameznikov in uvede inšpekcijski postopek.
Obžalujemo, da se Ustavno sodišče po letu in pol od vložitve zahteve Pooblaščenca vendarle ni odločilo za vsebinsko presojo (na omejitve pristojnosti Pooblaščenca bi po našem mnenju lahko opozorili tudi v tem primeru), saj menimo, da so problemi, na katere smo pokazali v zahtevi, pereči in bi opredelitev najvišjega sodišča do njih potrebovali vsi nadzorni organi.
Informacijski pooblaščenec;
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav,
pooblaščenka
Pooblaščenec je 23. 4. 2012 na Ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti določb 29. člena ZPOmK-1.
Zahteva za oceno ustavnosti je izpostavila vprašanje dopustnosti ravnanja nadzornih organov, ki svoje pristojnosti izvršujejo v okviru upravnih – inšpekcijskih in/ali prekrškovnih postopkov, da sicer na podlagi zakonske določbe, vendar brez odredbe sodišča in izven namenov, ki jih določa 37. člen Ustave RS, posežejo v (elektronsko) komunikacijo. Ustavno sodišče se je v preteklosti do vsebine komunikacijske zasebnosti že opredeljevalo, vendar še nikoli glede pooblastil nadzornih – upravnih organov.
Ustavno sodišče je na seji 10.10.2013 zahtevo Pooblaščenca zaradi odsotnosti procesne predpostavke zavrglo.
Pooblaščenec lahko vloži zahtevo za oceno ustavnosti le, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopkom, ki ga vodi. Ključen za ugotovitev obstoja procesne predpostavke v primeru je bil torej odgovor na vprašanje, ali lahko Pooblaščenec svoj inšpekcijski postopek vodi tako, da vstopa v drug (upravni) postopek in preverja zakonitost obdelave osebnih podatkov s strani pristojnega organa - v konkretnem primeru Agencije za varstvo konkurence, ki je v svojem postopku posegala v elektronske poštne predale posameznikov. Ustavno sodišče je odločilo, da Pooblaščenec nima zakonske podlage za poseganje v konkreten postopek, saj bi to ogrozilo samostojnost odločanja drugega organa po 120. členu Ustave RS. Ker je po prepričanju Ustavnega sodišča Pooblaščenec posegel v postopek Agencije izven svojih pooblastil, je štelo, da procesna predpostavka za vložitev zahteve za oceno ustavnosti, ni izpolnjena.
Pooblaščenec odločitev Ustavnega sodišča glede pristojnosti sprejema. V zadevi je bil tudi sami v dilemi o tem, kako in ali sploh lahko s svojimi pooblastili zavaruje osebne podatke posameznikov v konkretnem postopku pred Agencijo za varstvo konkurence ali drugim organom. Ker je šlo v konkretnem primeru z vidika varstva osebnih podatkov za dvom v zakonitost posega v prometne podatke (podatke v elektronskih poštnih predalih posameznikov) in z njimi tesno povezanim vprašanjem varstva ne le informacijske, ampak tudi komunikacijske zasebnosti posameznikov, se je Pooblaščenec odločil, da razlaga pristojnosti v korist varstva osebnih podatkov posameznikov in uvede inšpekcijski postopek.
Obžalujemo, da se Ustavno sodišče po letu in pol od vložitve zahteve Pooblaščenca vendarle ni odločilo za vsebinsko presojo (na omejitve pristojnosti Pooblaščenca bi po našem mnenju lahko opozorili tudi v tem primeru), saj menimo, da so problemi, na katere smo pokazali v zahtevi, pereči in bi opredelitev najvišjega sodišča do njih potrebovali vsi nadzorni organi.
Informacijski pooblaščenec;
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav,
pooblaščenka