Dokumenti o pogajanjih v Svetu EU morajo biti prosto dostopni
+ -
18.10.2013
Sporočilo za javnost
Sodišče Evropske unije odločilo, da morajo biti tudi dokumenti o pogajanjih v Svetu EU prosto dostopni javnosti
Sodišče Evropske unije je Svetu EU naložilo, da mora razkriti podatke o tem, kakšne predloge in stališča je v postopku razprave pri sprejemanju zakonodajnih odločitev v Svetu EU zavzela posamezna država članica in da identiteta države članice ni varovana. Gre za končno, drugostopenjsko odločitev sodišča Evropske unije, ki predstavlja pomemben mejnik v prizadevanju za večjo transparentnost zakonodajnega procesa v Svetu EU.
Sodišče Evropske unije je dne 17. 10. 2013 izdalo drugostopenjsko sodbo, s katero je odločilo, da je Svet EU nevladni organizaciji, Access Info Europe, neupravičeno zavrnil dostop do dokumentov, ki izkazujejo, kakšno stališče je zavzela posamezna država članica v postopku spreminjanja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta EU in Komisije.
Nevladna organizacija, Access Info Europe, je že leta 2008 zahtevala zabeležko sestanka z dne 26. novembra 2008, ki jo je Generalni sekretariat Sveta naslovil na delovno skupino za informacije, ki deluje znotraj Sveta, glede predloga nove uredbe o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Iz predmetne zabeležke je razvidno, kakšno stališče je posamezna država članica zavzela glede predlaganih sprememb navedene uredbe. Svet EU je zahtevo delno zavrnil, tako da je prosilki posredoval dokument, v katerem ni bilo mogoče identificirati držav članic, ki so bile avtorice posameznih predlogov. Skliceval se je na izjemo notranjega delovanja in navajal, da bi razkritje identitete posamezne države članice resno oslabilo njegov postopek odločanja, pri tem, da ne obstaja prevladujoč javni interes za razkritje. Ker so bile razprave takrat v uvodni fazi, naj bi razkritje identitet zadevnih držav članic zmanjšalo manevrski prostor delegacij med pogajanji, ki so značilna za zakonodajni postopek znotraj Sveta in naj bi bila s tem resno oslabljena možnost za dosego sporazuma.
Že prvostopenjsko sodišče, Splošno sodišče Evropske unije, je leta 2011, v sodbi pod opr. št. T-233/09, pritrdilo pritožnici Access Info Europe in odločilo, da Svetu EU ni uspelo izkazati, kako bi razkritje zahtevanih informacij lahko resno ogrozilo proces sprejemanja te zakonodaje. Poudarilo je tudi, da morajo imeti državljani EU možnost sodelovanja v demokratičnem procesu sprejemanja odločitev in posledično dostop do vseh relevantnih informacij, da bi lahko učinkovito izvrševali svoje temeljne človekove pravice. S sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 22. 11. 2011 se lahko seznanite tukaj.
Zoper takšno odločitev evropskega sodišča prve stopnje je Svet EU vložil pritožbo, ki jo je Sodišče Evropske unije zavrnilo in potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča. V obrazložitvi sodbe je med drugim navedlo, da pravica dostopa javnosti do dokumentov evropskih institucij prispeva k demokratičnosti teh institucij in da je njen namen javnosti podeliti kar se da široko pravico dostopa do dokumentov, zato je treba izjeme od razkritja razlagati in uporabljati strogo. Ta načela naj bi bila posebej upoštevna, kadar Svet EU deluje kot zakonodajni organ. Zgolj okoliščina, da se dokument nanaša na interes, ki je varovan z eno od izjem, ne more zadostovati, da se opraviči uporaba te izjeme, saj je ta uporaba lahko načeloma upravičena le, če bi bil z dostopom do dokumenta lahko konkretno in dejansko ogrožen varovani interes. Poleg tega mora biti nevarnost ogrožanja varovanega interesa razumno predvidljiva in ne zgolj hipotetična. Tudi Svet EU bi moral tehtati med posebnim interesom, ki ga je treba zavarovati z nerazkritjem dela zahtevanega dokumenta – v tem primeru identiteto držav članic, ki so avtorice predlogov – in splošnim interesom, da se ta dokument razkrije v celoti. Po mnenju sodišča Svetu EU tega ni uspelo izkazati, zato je sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, da mora prosilki posredovati zahtevano zabeležko v celoti.
S celotnim besedilom sodbe Sodišča Evropske Unije v slovenskem jeziku se lahko seznanite tukaj.
Informacijski pooblaščenec RS
Nataša Pirc Musar
informacijska pooblaščenka
Sodišče Evropske unije odločilo, da morajo biti tudi dokumenti o pogajanjih v Svetu EU prosto dostopni javnosti
Sodišče Evropske unije je Svetu EU naložilo, da mora razkriti podatke o tem, kakšne predloge in stališča je v postopku razprave pri sprejemanju zakonodajnih odločitev v Svetu EU zavzela posamezna država članica in da identiteta države članice ni varovana. Gre za končno, drugostopenjsko odločitev sodišča Evropske unije, ki predstavlja pomemben mejnik v prizadevanju za večjo transparentnost zakonodajnega procesa v Svetu EU.
Sodišče Evropske unije je dne 17. 10. 2013 izdalo drugostopenjsko sodbo, s katero je odločilo, da je Svet EU nevladni organizaciji, Access Info Europe, neupravičeno zavrnil dostop do dokumentov, ki izkazujejo, kakšno stališče je zavzela posamezna država članica v postopku spreminjanja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta EU in Komisije.
Nevladna organizacija, Access Info Europe, je že leta 2008 zahtevala zabeležko sestanka z dne 26. novembra 2008, ki jo je Generalni sekretariat Sveta naslovil na delovno skupino za informacije, ki deluje znotraj Sveta, glede predloga nove uredbe o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Iz predmetne zabeležke je razvidno, kakšno stališče je posamezna država članica zavzela glede predlaganih sprememb navedene uredbe. Svet EU je zahtevo delno zavrnil, tako da je prosilki posredoval dokument, v katerem ni bilo mogoče identificirati držav članic, ki so bile avtorice posameznih predlogov. Skliceval se je na izjemo notranjega delovanja in navajal, da bi razkritje identitete posamezne države članice resno oslabilo njegov postopek odločanja, pri tem, da ne obstaja prevladujoč javni interes za razkritje. Ker so bile razprave takrat v uvodni fazi, naj bi razkritje identitet zadevnih držav članic zmanjšalo manevrski prostor delegacij med pogajanji, ki so značilna za zakonodajni postopek znotraj Sveta in naj bi bila s tem resno oslabljena možnost za dosego sporazuma.
Že prvostopenjsko sodišče, Splošno sodišče Evropske unije, je leta 2011, v sodbi pod opr. št. T-233/09, pritrdilo pritožnici Access Info Europe in odločilo, da Svetu EU ni uspelo izkazati, kako bi razkritje zahtevanih informacij lahko resno ogrozilo proces sprejemanja te zakonodaje. Poudarilo je tudi, da morajo imeti državljani EU možnost sodelovanja v demokratičnem procesu sprejemanja odločitev in posledično dostop do vseh relevantnih informacij, da bi lahko učinkovito izvrševali svoje temeljne človekove pravice. S sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 22. 11. 2011 se lahko seznanite tukaj.
Zoper takšno odločitev evropskega sodišča prve stopnje je Svet EU vložil pritožbo, ki jo je Sodišče Evropske unije zavrnilo in potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča. V obrazložitvi sodbe je med drugim navedlo, da pravica dostopa javnosti do dokumentov evropskih institucij prispeva k demokratičnosti teh institucij in da je njen namen javnosti podeliti kar se da široko pravico dostopa do dokumentov, zato je treba izjeme od razkritja razlagati in uporabljati strogo. Ta načela naj bi bila posebej upoštevna, kadar Svet EU deluje kot zakonodajni organ. Zgolj okoliščina, da se dokument nanaša na interes, ki je varovan z eno od izjem, ne more zadostovati, da se opraviči uporaba te izjeme, saj je ta uporaba lahko načeloma upravičena le, če bi bil z dostopom do dokumenta lahko konkretno in dejansko ogrožen varovani interes. Poleg tega mora biti nevarnost ogrožanja varovanega interesa razumno predvidljiva in ne zgolj hipotetična. Tudi Svet EU bi moral tehtati med posebnim interesom, ki ga je treba zavarovati z nerazkritjem dela zahtevanega dokumenta – v tem primeru identiteto držav članic, ki so avtorice predlogov – in splošnim interesom, da se ta dokument razkrije v celoti. Po mnenju sodišča Svetu EU tega ni uspelo izkazati, zato je sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, da mora prosilki posredovati zahtevano zabeležko v celoti.
S celotnim besedilom sodbe Sodišča Evropske Unije v slovenskem jeziku se lahko seznanite tukaj.
Informacijski pooblaščenec RS
Nataša Pirc Musar
informacijska pooblaščenka