Nova pravila o piškotkih – za kaj v resnici gre?
+ -
19.06.2013
Obiskovalci spletnih strani ste prav gotovo opazili, da vas spletne strani obveščajo in sprašujejo za strinjanje s spletnimi piškotki.
Kaj sploh počnejo piškotki?
Spletne piškotke na vaš računalnik nameščajo spletne strani. Nekateri piškotki so za uporabnike koristni in nujni, da spletne strani (bolje) delujejo, brez njih bi npr. morali vedno znova dodajati artikle v nakupovalno košarico ali se vedno znova prijavljati v vaše spletne račune. Z drugimi piškotki pa vam je mogoče slediti, kako uporabljate internet in prilagajati oglase glede na vaše navade in interese. Številne spletne strani nam ponujano brezplačne vsebine, ki pa so brezplačne zgolj na videz. Praviloma se te vsebine financirajo z dohodki od oglaševalcev, ki pa v zameno zato želijo naše podatke – podatke o obiskovalcih spletnih strani. Na videz brezplačne spletne vsebine torej plačujemo uporabniki – s svojimi osebnimi podatki.
Tako nam je z nekaterimi piškotki mogoče slediti – izvedeti, kako uporabljamo internet in npr. prilagajati oglase glede na naše prejšnje navade in interese (vedenjsko oglaševanje), prilagajati cene glede na naše prejšnje brskanje (bolj pogosto boste v nekaj zaporednih dneh iskali recimo letalsko vozovnico, bolj bo ponudnik vedel, da res želite na pot in bo zato zvišal ceno …), prilagajati vsebino glede na to, kaj smo na spletu počeli v preteklosti. Spletna podjetja lahko s pomočjo piškotkov zgradijo o nas podrobne profile (kje smo brskali, kdaj, kaj nas je zanimalo), ne da bi mi, uporabniki, to sploh vedeli. Brez dvoma gre torej za poseg v našo zasebnost. Da bi bili uporabniki bolje obveščeni o sledenju na spletu, in da bi imeli možnost odločanja o svoji zasebnosti, se je v EU zaostrila zakonodaja o uporabi piškotkov.
Kaj torej pravijo nova pravila?
(1) Da morajo biti uporabniki spleta o piškotkih obveščeni – na spletnih straneh zato zdaj vidite obvestila, da uporabljajo piškotke in katere.
(2) Da se določeni piškotki lahko uporabljajo le, če uporabniki v to privolimo – to so predvsem sledilni piškotki. Uporabniki moramo torej imeti možnost izbire, ali dovolimo, da nam spletna podjetja sledijo pri brskanju, ali pa tudi ne.
Če vas sledenje na spletu ne moti, se s piškotki lahko preprosto strinjate. Če pa tega ne želite, preverite, ali vam spletna stran ponuja možnost, da katere od piškotkov zavrnete.
Ker gre za našo zasebnost, se moramo imeti možnost sami odločiti, komu bomo dali svoje podatke in za kakšne namene. Podobno kot to storimo ob včlanitvi v klub zvestobe trgovca, ki želi beležiti naše nakupe, da nam dostavlja oglase za artikle, ki nas (domnevno) zanimajo, mora veljati tudi za sledenje našemu brskanju po internetnih straneh s strani spletnih podjetij.
Prepričani smo, da se bo s časom uporabniška izkušnja izboljšala. Predvsem bomo uporabniki lahko hitro videli, kdo od upravljavcev spletnih strani spoštuje zakonodajo in ravna do nas pošteno, transparentno ter kdo nam ne daje možnosti izbire in nas sili v privolitev.
Kaj pa nastavitve v brskalniku? Si lahko tam nastavim, ali želim piškotke ali ne?
V brskalniku si lahko npr. nastavite, da ne želite piškotkov »tretjih«, »od drugod«, torej spletnih strani, ki jih trenutno niste obiskali, so pa piškotki prisotni na strani, ki si jo ogledujete. Zaradi tega vam marsikatera spletna stran ne bo delovala tako kot bi pričakovali. Samo nastavitve v brskalniku torej niso dovolj, da se odločite glede sledenja, saj spleta več ne morete uporabljati nemoteno. Zato poteka razvoj novega orodja »ne-sledi«, ki bo, upamo, omogočilo, da ga bomo v prihodnosti lahko uporabniki svoje želje glede sledenja na spletu izrazili tako, da bodo dovolj le nastavitve v brskalniku in se nam ne bo treba odločati pri vsaki spletni strani posebej. Dokler ta možnost ni zagotovljena, pa nam morajo spletne strani ponuditi izbiro pri sledilnih piškotkih.
Prepričani smo, da mora biti sledenje na spletu transparentno in da izsiljevanje uporabnikov ni prava pot. Spletna podjetja, ki uporabljajo sledilne piškotke, pa lahko zaupanje pridobijo le s transparentnim in poštenim odnosom do nas, uporabnikov spleta.
Ne glede na to, ali bo večjo transparentnost sledenja na spletu dosegla zakonodaja o piškotkih,«ne-sledi« standard ali kaj tretjega, slej ali prej bodo sledilci na spletu morali sprejeti, da zanemarjanje pravice posameznika, da se sam odloča, ali naj bo zasledovan ali ne, na dolgi rok ne bo možno.
Pri Pooblaščencu smo na temo piškotkov izdali smernice, kjer si lahko preberete več, ter objavili odgovore na najpogostejša vprašanja.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, pooblaščenka
Nova pravila o piškotkih – za kaj v resnici gre?
Nekaj informacij, ki naj olajšajo odločitev uporabnikom spletnih straniObiskovalci spletnih strani ste prav gotovo opazili, da vas spletne strani obveščajo in sprašujejo za strinjanje s spletnimi piškotki.
Kaj sploh počnejo piškotki?
Spletne piškotke na vaš računalnik nameščajo spletne strani. Nekateri piškotki so za uporabnike koristni in nujni, da spletne strani (bolje) delujejo, brez njih bi npr. morali vedno znova dodajati artikle v nakupovalno košarico ali se vedno znova prijavljati v vaše spletne račune. Z drugimi piškotki pa vam je mogoče slediti, kako uporabljate internet in prilagajati oglase glede na vaše navade in interese. Številne spletne strani nam ponujano brezplačne vsebine, ki pa so brezplačne zgolj na videz. Praviloma se te vsebine financirajo z dohodki od oglaševalcev, ki pa v zameno zato želijo naše podatke – podatke o obiskovalcih spletnih strani. Na videz brezplačne spletne vsebine torej plačujemo uporabniki – s svojimi osebnimi podatki.
Tako nam je z nekaterimi piškotki mogoče slediti – izvedeti, kako uporabljamo internet in npr. prilagajati oglase glede na naše prejšnje navade in interese (vedenjsko oglaševanje), prilagajati cene glede na naše prejšnje brskanje (bolj pogosto boste v nekaj zaporednih dneh iskali recimo letalsko vozovnico, bolj bo ponudnik vedel, da res želite na pot in bo zato zvišal ceno …), prilagajati vsebino glede na to, kaj smo na spletu počeli v preteklosti. Spletna podjetja lahko s pomočjo piškotkov zgradijo o nas podrobne profile (kje smo brskali, kdaj, kaj nas je zanimalo), ne da bi mi, uporabniki, to sploh vedeli. Brez dvoma gre torej za poseg v našo zasebnost. Da bi bili uporabniki bolje obveščeni o sledenju na spletu, in da bi imeli možnost odločanja o svoji zasebnosti, se je v EU zaostrila zakonodaja o uporabi piškotkov.
Kaj torej pravijo nova pravila?
(1) Da morajo biti uporabniki spleta o piškotkih obveščeni – na spletnih straneh zato zdaj vidite obvestila, da uporabljajo piškotke in katere.
(2) Da se določeni piškotki lahko uporabljajo le, če uporabniki v to privolimo – to so predvsem sledilni piškotki. Uporabniki moramo torej imeti možnost izbire, ali dovolimo, da nam spletna podjetja sledijo pri brskanju, ali pa tudi ne.
Če vas sledenje na spletu ne moti, se s piškotki lahko preprosto strinjate. Če pa tega ne želite, preverite, ali vam spletna stran ponuja možnost, da katere od piškotkov zavrnete.
Ker gre za našo zasebnost, se moramo imeti možnost sami odločiti, komu bomo dali svoje podatke in za kakšne namene. Podobno kot to storimo ob včlanitvi v klub zvestobe trgovca, ki želi beležiti naše nakupe, da nam dostavlja oglase za artikle, ki nas (domnevno) zanimajo, mora veljati tudi za sledenje našemu brskanju po internetnih straneh s strani spletnih podjetij.
Prepričani smo, da se bo s časom uporabniška izkušnja izboljšala. Predvsem bomo uporabniki lahko hitro videli, kdo od upravljavcev spletnih strani spoštuje zakonodajo in ravna do nas pošteno, transparentno ter kdo nam ne daje možnosti izbire in nas sili v privolitev.
Kaj pa nastavitve v brskalniku? Si lahko tam nastavim, ali želim piškotke ali ne?
V brskalniku si lahko npr. nastavite, da ne želite piškotkov »tretjih«, »od drugod«, torej spletnih strani, ki jih trenutno niste obiskali, so pa piškotki prisotni na strani, ki si jo ogledujete. Zaradi tega vam marsikatera spletna stran ne bo delovala tako kot bi pričakovali. Samo nastavitve v brskalniku torej niso dovolj, da se odločite glede sledenja, saj spleta več ne morete uporabljati nemoteno. Zato poteka razvoj novega orodja »ne-sledi«, ki bo, upamo, omogočilo, da ga bomo v prihodnosti lahko uporabniki svoje želje glede sledenja na spletu izrazili tako, da bodo dovolj le nastavitve v brskalniku in se nam ne bo treba odločati pri vsaki spletni strani posebej. Dokler ta možnost ni zagotovljena, pa nam morajo spletne strani ponuditi izbiro pri sledilnih piškotkih.
Prepričani smo, da mora biti sledenje na spletu transparentno in da izsiljevanje uporabnikov ni prava pot. Spletna podjetja, ki uporabljajo sledilne piškotke, pa lahko zaupanje pridobijo le s transparentnim in poštenim odnosom do nas, uporabnikov spleta.
Ne glede na to, ali bo večjo transparentnost sledenja na spletu dosegla zakonodaja o piškotkih,«ne-sledi« standard ali kaj tretjega, slej ali prej bodo sledilci na spletu morali sprejeti, da zanemarjanje pravice posameznika, da se sam odloča, ali naj bo zasledovan ali ne, na dolgi rok ne bo možno.
Pri Pooblaščencu smo na temo piškotkov izdali smernice, kjer si lahko preberete več, ter objavili odgovore na najpogostejša vprašanja.
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, pooblaščenka