OP na odločbi o oprostitvi oprostitvi plačila institucionalnega varstva
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 16.02.2017Številka: 0712-1/2017/293
Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo, Posredovanje OP med upravljavci, Upravni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede navajanja osebnih podatkov na odločbi o oprostitvi plačila institucionalnega varstva. Vaša tašča je oskrbovanka doma upokojencev in na centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) vodijo postopek ugotavljanja možnosti delnega subvencioniranja stroškov njenega bivanja s strani občine. V postopku CSD ugotavlja zmožnost plačevanja institucionalnega varstva s strani vaše tašče, vašega moža in njegove sestre, pri čemer je potrebno na obrazec, ki ga je dobil vaš mož, vpisati njegove in vaše podatke ter podatke vaše mladoletne hčerke. Po zaključenem postopku CSD izda odločbo, ki jo poleg vas prejme tudi dom upokojencev, na njej pa so navedeni vsi podatki za izračun, torej tudi vaši osebni dohodki in premoženje. Razumete, da CSD te podatke potrebuje za ugotavljanje zmožnosti plačila institucionalnega varstva, zanima pa vas, ali lahko od CSD zahtevate, da vaše osebne podatke varuje in z njimi ravna tako, da ne bodo na vpogled vsem ostalim prejemnikom odločbe oz. ali lahko od njih zahtevate, da vse podatke v zvezi z vašim materialnim stanjem prikrijejo tako v odločbi kot tudi ob morebitnem pogledu v spis. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov opredeljuje ZVOP-1 kot temeljni in sistemski predpis s področja varstva osebnih podatkov v 8. členu, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo (posredujejo, sporočajo, razkrivajo, zbirajo, uporabljajo ipd.) le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodijo tudi CSD) določa 9. člen ZVOP-1. Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju je dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. CSD odloča o oprostitvi plačila institucionalnega varstva za vašo taščo. Le-ta je torej upravičenka socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva, ki je opredeljena v Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, v nadaljevanju ZSV). V 100. členu ZSV je določeno plačilo storitev in na podlagi tretjega odstavka tega člena Vlada Republike Slovenije predpiše merila, po katerih se za upravičence in druge zavezance delno ali v celoti določajo oprostitve pri plačilu storitev. Na zahtevo upravičenca do socialno varstvene storitve odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve center za socialno delo, v skladu z merili iz prejšnjega odstavka (četrti odstavek 100. člena ZSV). Merila za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev ter način njihovega uveljavljanja predpisuje Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, s spremembami, v nadaljevanju: Uredba). Na podlagi določb Uredbe se vaš mož šteje kot zavezanec do plačila storitve in če uveljavlja pravico do oprostitve plačila institucionalnega varstva, se njegovo premoženjsko stanje ugotavlja na podlagi določb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 s spremembami, v nadaljevanju: ZUPJS), ki daje pravno podlago za zbiranje podatkov o premoženjskem stanju vaše družine v postopku ugotavljanja višine oprostitve plačila institucionalnega varstva (35. člen v povezavi z 12. in 17. členom ZUPJS). Na podlagi petega odstavka 37. člena ZUPJS se pravica, ki jo oseba kot zavezanec po predpisih o socialnem varstvu uveljavlja za oprostitev plačila socialnovarstvene storitve, uveljavlja s samostojno vlogo hkrati z vlogo upravičenca do uveljavljanja oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev. Center za socialno delo v tem primeru z eno odločbo odloči o pravicah in obveznostih upravičenca in njegovega zavezanca. Obrazložitev odločb o pravicah iz javnih sredstev pa v skladu s četrtim odstavkom 37. člena ZUPJS vsebuje vrsto in višino dohodkov iz 12. člena tega zakona ter vrsto in vrednost premoženja iz 17. člena tega zakona, ki so bili upoštevani pri izračunu dohodka na družinskega člana po tem zakonu. Natančnejša obrazložitev je potrebna le, če posamezni pravici iz javnih sredstev ni ugodeno. V tem primeru se obrazloži le tisti del izreka, s katerim pravica ni bila priznana.Na podlagi prvega odstavka 34. člena ZUPJS center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev po zakonu o splošnem upravnem postopku, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Subsidiarno se torej v postopku uveljavljanja pravic iz javnih sredstev uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, v nadaljevanju ZUP). Na podlagi prvega odstavka 214. člena ZUP obrazložitev odločbe obsega: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.CSD torej odloča o pravici do oprostitve plačila institucionalnega varstva. Pri tem mora ugotoviti dejansko stanje, torej dohodke in premoženje upravičenca (vaše tašče) in zavezancev - vašega moža in njegove družine ter njegove sestre in njene družine. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja CSD odloči o višini oprostitve, svojo odločitev pa mora utemeljiti in na podlagi navedenih določb v obrazložitvi navesti ugotovljeno dejansko stanje, kar je v vašem primeru premoženjsko stanje vaše družine, kamor sodijo tudi vaši dohodki in premoženje. Na podlagi petega odstavka 37. člena ZUPJS torej mora CSD na odločbi o oprostitvi plačila institucionalnega varstva navesti osebne podatke oz. podatke o materialnem stanju upravičenke, zavezancev in njunih družinskih članov, torej tudi podatkov o vašem premoženjskem stanju. Vaših podatkov na odločbi CSD tako ne more prekriti, kar pomeni, da se bodo s podatki seznanili vsi prejemniki odločbe, ne more pa biti odločba na vpogled neupravičenim osebam. Zanima vas tudi ali lahko od CSD zahtevate, da podatke v zvezi z vašim materialnim stanjem prekrije ob morebitnem vpogledu v spis. V zvezi s tem vam IP pojasnjuje, da imajo na podlagi 82. člena ZUP stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. To pravico ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Stranke v postopku imajo torej pravico vpogledovati v spis, kar pomeni, da CSD v tem primeru ne more prekriti podatkov o vašem materialnem stanju. Podatki, ki jih CSD pridobi v postopku odločanja o oprostitvi do plačila institucionalnega varstva, se vodijo v centralni zbirki podatkov. Na podlagi 49. člena ZUPJS se za potrebe odločanja o pravicah iz javnih sredstev, načrtovanje politike povečevanja socialne vključenosti, spremljanje stanja ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene vodi informatizirana zbirka podatkov, ki zajema pravice iz javnih sredstev (v nadaljevanju: centralna zbirka podatkov). Centralna zbirka podatkov vsebuje zbirke podatkov o pravicah iz javnih sredstev, ki vsebujejo naslednje podatke osebe in njenega zakonitega zastopnika: osebno ime, EMŠO, številko, datum izdaje in čas veljavnosti dovoljenja za prebivanje tujca, stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (število družinskih članov, podatek, ali gre za enostarševsko družino ali dvostarševsko družino, razmerje do vlagatelja), podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, registrirana istospolna partnerska skupnost), podatke o statusu (podatek, ali se šola, podatek o zaposlitvi oziroma brezposelnosti, podatek o upokojitvi), podatke o dohodkih, podatke o premoženju, podatke o višini prejemkov oz. pravic iz javnih sredstev, podatek o številki odločbe. Zbirka podatkov o oprostitvah plačil socialnovarstvenih storitev vsebuje tudi podatek o vključenosti oseb v izobraževalne programe (ime vrtca, osnovne šole, srednje šole, višje strokovne šole, fakultete) in mnenje centra za socialno delo o socialnih stiskah in težavah vlagatelja oziroma njegove družine.CSD iz centralne zbirke podatkov obdeluje osebne podatke, ki jih potrebuje pri odločanju o uveljavljanju pravic po ZUPJS na podlagi drugega odstavka 50. člena ZUPJS, pri obdelavi osebnih podatkov pa mora CSD upoštevati določbe ZVOP-1, kar pomeni, da osebne podatke iz zbirke podatkov lahko posreduje le na podlagi zakonske podlage ali vašega soglasja. 50. člen ZUPJS daje pravno podlago za uporabo osebnih podatkov iz centralne zbirke podatkov državnim organom, javnim zavodom in drugim pravnim osebam (uporabniki), pri čemer pa taksativno našteva tako uporabnike kot tudi osebne podatke, ki jih lahko pridobijo. Lepo vas pozdravljamo, Pripravila:
Sonja Božič Testen,
državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka