Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Obveščanje o psihiatričnih težavah zdravnika

+ -
Datum: 18.07.2017
Številka: 0712-1/2017/1458
Kategorije:Delovna razmerja, Občutljivi OP, Zdravstveni osebni podatki
Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dopustnosti posredovanja občutljivih osebnih podatkov zdravnika institucijam, ki so pristojne za odločanje o sposobnosti za opravljanje zdravniške službe. Kot navajate v zaprosilu za mnenje, se je na vas obrnila psihiatrična zdravstvena ustanova, ki je že večkrat obravnavala pacienta, ki je po poklicu zdravnik in aktivno opravlja zdravniško službo. Pri tem je ustanova pojasnila, da pri obravnavanem pacientu, ki je zasebnik s koncesijo, obstaja sum oziroma velika verjetnost, da zaradi psihične bolezni ni sposoben za opravljanje zdravniške službe. Zdravnik zaradi nekritičnosti do svojega zdravstvenega stanja ne uvidi niti potrebe po bolniškem staležu niti potrebe po zdravljenju ter se po odpustu iz ustanove vrača na delo v svojo zasebno zdravstveno ambulanto, zdravnikovo stanje pa predstavlja realno grožnjo za varnost pacientov, zato vas zanima, ali sme oziroma koga mora psihiatrična zdravstvena ustanova obvestiti o zdravnikovem zdravstvenem stanju. Zanima vas, ali bi podlago za posredovanje podatkov o zdravstvenem stanju institucijam, ki bi lahko preprečile zdravniku nadaljnje opravljanje zdravniške službe (Ministrstvo za zdravje in/ali zbornica in/ali koncendent) lahko predstavljala določba 3. odstavka 45. člena Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP). Pri tem še navajate, da noben zakon psihiatričnim zdravstvenim ustanovam ne nalaga prijave tovrstnega zdravstvenega stanja pacientov. Poleg tega vas zanima, ali je v takšnem primeru podatke o zdravstvenem stanju pacienta upravičen posredovati lečeči zdravnik ali psihiatrična zdravstvena ustanova.Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter  2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.***Podatki o zdravstvenem stanju posameznika sodijo skladno z določbo 19. točke 6. člena ZVOP-1 v kategorijo občutljivih osebnih podatkov, za katere velja posebna ureditev njihove obdelave. Glede na določbe 13. člena ZVOP-1, se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo v primerih, navedenih v tem členu, pri čemer IP upoštevajoč informacije, ki ste jih posredovali v zaprosilu za mnenje, podlage za posredovanje podatkov o bolezni zdravnika ne vidi v nobeni izmed določb 13. člena ZVOP-1.Poleg podlag, opredeljenih v ZVOP-1, so podlage za obdelavo zdravstvenih osebnih podatkov določene tudi v specialnem predpisu, in sicer Zakonu o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; v nadaljevanju: ZPacP).Prvi odstavek 45. člena ZPacP določa, da so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ter osebe, ki so jim zaradi narave njihovega dela podatki dosegljivi, dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela zvedo o pacientu, zlasti informacije o njegovem zdravstvenem stanju, njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da lahko zdravnik sporoči informacije o zdravstvenem stanju pacienta, če je to nujno potrebno za varovanje življenja ali preprečitev hudega poslabšanja zdravja drugih oseb. Zdravnik mora naznaniti sum storitve kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ter kaznivega dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, pri katerih je bil kot oškodovanec udeležen otrok.IP meni, da je potrebno 3. odstavek 45. člena ZPacP kot pravno podlago za seznanitev pristojnih institucij z zdravstvenim stanjem zdravnika koncesionarja obravnavati v sklopu pravno reguliranih sredstev oziroma postopkov, ki se lahko sprožijo zoper zdravnika, ki svojega poklica ne opravlja vestno. Skladno z določbo 2. alineje 3. odstavka 37. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 98/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZdrS) mogoče zdravniku, ki s svojim delom lahko resno ogroža zdravje in življenje bolnika, začasno odvzeti licenco do največ pet let. Po določbi 38. člena ZZdrS podrobnejša določila o načinu, organih, evidenci in postopku pri odločanju o podelitvi, podaljšanju in odvzemu licence predmet podzakonskega urejanja sprejme zbornica v soglasju z ministrom. Navedeni akt je Pravilnik o zdravniških licencah (Uradni list RS, št. 48/15), ki v 2. odstavku 31. člena določa, da zbornica izreče začasni odvzem licence, če razsodišče zbornice predlaga začasni odvzem licence, ker zdravnik s svojim delom ogroža zdravje ali življenje pacienta. Organizacijo in pristojnost razsodišča pri ugotavljanju odgovornosti za kršitev stanovskih pravil, kot tudi kršitve, zaradi katerih lahko razsodišče vodi postopek, so opredeljene v Pravilniku o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 121/04), ki določa, da se postopek pred razsodiščem začne na predlog tožilca, ta pa lahko začne postopek na podlagi prijave, ki jo vloži pravna ali fizična oseba in v kateri mora biti med drugim tudi opisana kršitev oziroma napaka. Kršitve, zaradi katerih se sme zoper zdravnika sprožiti postopek pred razsodiščem, pa so navedene v 38. in 39. členu Pravilnika o organizaciji in delu razsodišča ZZS.  Če bi zdravnik v psihiatrični zdravstveni ustanovi, ki zdravi zdravnika koncesionarja ugotovil, da je narava bolezni, odnos zdravnika do le-te, kot tudi druge okoliščine, ugotovljene v konkretnem procesu zdravljenja, kazale na to, da je podana katerakoli kršitev, zaradi katere se sme zoper zdravnika sprožiti postopek za začasni ali trajni odvzem licence, bi lahko, ob dodatnem pogoju, da je zaradi te kršitve podana resna, neposredna ter objektivna nevarnost za življenje ali hudo poslabšanje zdravja drugih oseb (pacientov zdravnika koncesionarja), zdravnik oziroma zdravstvena ustanova podala prijavo tožilcu zbornice zoper zdravnika koncesionarja, pri čemer bi bil po oceni IP zdravnik v psihiatrični zdravstveni ustanovi zaradi realne in neposredne ogroženosti pacientov zdravnika koncesionarja, odvezan poklicne molčečnosti, ki mu jo zapoveduje 1. odstavek 45. člena ZPacP.Lep pozdrav,Pripravila:Katarina Medveddržavna nadzornica za varstvo osebnih podatkovInformacijska pooblaščenkaMojca Prelesnik, univ.dipl.prav.