Obdelava osebnih podatkov v zavarovalnici
+ -Številka: 0712-1/2017/1457
Kategorije:Bančništvo, Razno, Uradni postopki, Zavarovalništvo
Spoštovani,Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju IP) ste podali prošnjo za podajo mnenja, v kateri navajate, da ste pri določeni zavarovalnici pred časom sklenili življenjsko zavarovanje z varčevanjem, kjer je bila pogoj za sklenitev pogodbe tudi podaja »Izjave o politični izpostavljenosti«. Po vašem razumevanju zakonodaje, naj bi ta obveznost veljala zgolj za osebe, ki so politično izpostavljene oz. so javno izpostavljene, ker zasedajo delovno mesto v državni upravi, za katero velja politična izpostavljenost. Ker sami ne izpolnjujete nobenega od teh pogojev, vas zanima, ali je bilo v vašem primeru potrebno izpolniti in podpisati izjavo.Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.V 10. členu ZVOP-1 je podrobneje urejena pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju ter določene izjeme od splošnih pravnih podlag. Osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor na podlagi 23. točke 6. člena ZVOP-1 sodijo zavarovalnice), se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Ravno tako se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.Določba drugega odstavka 10. člena ZVOP-1 torej predvideva, da je sklepanje pravnega posla z zavarovalnico v interesu posameznika, zato je obdelava njegovih osebnih podatkov dopustna, če je obdelava potrebna in primerna za sklepanje, sklenitev ali izpolnjevanje pravnega posla. Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16; v nadaljevanju ZPPDFT-1) nalaga posameznim zavezancem, med njimi so poleg bank, plačilnih institucij in drugih tudi zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja (14. točka 4. člena ZPPDFT-1), določene ukrepe in postopke za zagotavljanje namena navedenega zakona. ZPPDFT-1, ki je začel veljati novembra 2016, je prinesel novost na področju politično izpostavljenih oseb v smislu širitve pojma politično izpostavljenih oseb, kot je bil z zakonom določen pred tem zgolj za tuje politično izpostavljene osebe. Določba 61. člena ZPPDFT-1 namreč definira politično izpostavljene osebe kot tiste fizične osebe, ki delujejo ali so v zadnjem letu delovale na vidnem javnem položaju v državi članici ali tretji državi, vključno z njenimi ožjimi družinskimi člani in ožjimi sodelavci, kar ustreza definiciji iz 3. člena Direktive 2015/849/EU, ki izenačuje domače politično izpostavljene osebe s tujimi. Posamezne kategorije politično izpostavljenih oseb so določene že v Direktivi 2015/849/EU in jih besedilo 61. člena ZPPDFT-1 smiselno prenaša v slovenski pravni red v enakem obsegu, torej kroga ne razširja v primerjavi z določbami Direktive 2015/849/EU.V nadaljevanju podrobneje navajamo določbe iz 61. člena ZPPDFT-1, ki vsebujejo postopek in nabor politično izpostavljenih oseb. Po prvem odstavku 61. člena ZPPDFT-1 mora zavezanec vzpostaviti ustrezen sistem upravljanja s tveganji, ki vključuje tudi postopek, s katerim ugotavlja, ali je stranka oziroma njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec politično izpostavljena oseba. Ta postopek, ki temelji na oceni tveganja iz 13. člena ZPPDFT-1, določi v svojem notranjem aktu ob upoštevanju smernic pristojnega nadzornega organa iz 139. člena ZPPDFT-1. Politična izpostavljenost se ugotavlja tudi za dejanske lastnike stranke. Določba drugega odstavka 61. člena ZPPDFT-1 definira politično izpostavljene osebe kot tiste fizične osebe, ki delujejo ali so v zadnjem letu delovale na vidnem javnem položaju v državi članici ali tretji državi vključno z njenimi ožjimi družinskimi člani in ožjimi sodelavci. Tretji odstavek 61. člena ZPPDFT-1 določa, da so fizične osebe, ki delujejo ali so delovale na vidnem javnem položaju: voditelji držav, predsedniki vlad, ministri in njihovi namestniki oziroma pomočniki; izvoljeni predstavniki zakonodajnih teles; člani vodstvenih organov političnih strank; člani vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih sodnih organov na visoki ravni, zoper odločitve katerih, razen v izjemnih primerih, ni mogoče uporabiti rednih ali izrednih pravnih sredstev; člani računskih sodišč in svetov centralnih bank; vodje diplomatskih predstavništev in konzulatov ter predstavništev mednarodnih organizacij, njihovi namestniki in visoki častniki oboroženih sil; člani upravnih ali nadzornih organov podjetij, ki so v večinski lasti države; predstojniki organov mednarodnih organizacij (kot so na primer predsedniki, generalni sekretarji, direktorji, sodniki), njihovi namestniki in člani vodstvenih organov ali nosilci enakovrednih funkcij v mednarodnih organizacijah. Za ožje družinske člane politično izpostavljene osebe se v skladu s četrtim odstavkom 61. člena ZPPDFT-1 šteje zakonec ali zunajzakonski partner, starši ter otroci in njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji. Za ožje sodelavce politično izpostavljene osebe pa se v skladu s petim odstavkom istega člena ZPPDFT-1 šteje vsako fizično osebo, za katero je znano, da je skupaj dejanski lastnik ali da ima kakršne koli druge tesne poslovne odnose s politično izpostavljeno osebo in tudi tisto, ki je edini dejanski lastnik poslovnega subjekta ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, za katerega je znano, da je bil ustanovljen v dejansko korist politično izpostavljene osebe. Iz posameznih zgoraj navedenih kategorij oseb, ki spadajo v krog politično izpostavljenih oseb po zadnji spremembi ZPPDFT-1 izhaja, da je krog teh oseb mnogo širši, kot ste menili v svojem vprašanju oziroma je tako širok, da se praktično razteza na vsako fizično osebo, stranko, ki pri zavarovalnici sklepa življenjsko zavarovanje, saj zavarovalnica zgolj na podlagi obdelave podatkov, ki jih potrebuje za sklenitev same pogodbe za življenjsko zavarovanje s stranko ne more sama oceniti, kdo bi lahko bil ožji družinski član ali ožji sodelavec politično izpostavljene osebe. V kolikor še vedno dvomite v potrebnost izpolnitve in podpis »Izjave o politični izpostavljenosti«, pa lahko od zavarovalnice zahtevate, da vam obrazloži svoj postopek, s katerim v skladu s prvim odstavkom 61. člena ZPPDFT-1 ugotavlja, ali je stranka politično izpostavljena oseba oziroma vam predloži izsek svojega notranjega akta, kjer ima le-tega določenega. Lep pozdrav, Pripravila:mag. Petra Ratajec državna nadzornica za varstvoosebnih podatkovInformacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka