Google street view
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 24.05.2010Številka: 0712-258/2010
Kategorije: Svetovni splet Spoštovani,prejeli smo vašo prošnjo za mnenje o tem, kaj je dovoljeno snemati in kaj ne na javnih mestih. Želite biti posrednik za podjetje Google pri njegovi storitvi Google Maps Street View. Gre za aplikacijo, ki pri kliku na določeno ulico na spletnem zemljevidu prikaže fotografski posnetek te ulice v radiju 360 stopinj. Ko posameznik klikne na posnetek ulice, se na posnetku lahko »obrne« za 360 stopinj in si pogleda celotno okolico v trenutku zajema posnetka. Google posnetke naredi tako, da na ulice postavi svoja osebna vozila, v ožjih ulicah pa tudi kolesa (tricikle), ki nosijo devet-smerne kamere, naprave GPS za natančno lociranje posnetka in še nekaj drugih pripomočkov. Ker gre za zelo kakovostne naprave, se tako ustvarijo zelo kakovostni posnetki, ki jih je mogoče zelo približati in iz njih natančno razbrati vsebino. Razmišljali ste o tem, da bi na podlagi pravnega posla posnetke za Google na območju Slovenije zbirali vi. Surove, neobdelane posnetke, bi nato posredovali Google-u v Belgijo, sami pa posnetkov ne bi obdelovali.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:Z izvajanjem snemanja bo ustvarjena nova zbirka osebnih podatkov, za katero ni pravne podlage, saj posamezniki, katerih osebni podatki bodo del zbirke, v obdelavo svojih osebnih podatkov niso privolili. Argument o domnevni privolitvi v posnetek preprosto zato, ker so se znašli na lokaciji snemanja, ne vzdrži pravne presoje. Javno obveščanje o kraju in času snemanja namreč nikakor ne more in ne bo doseglo vseh posameznikov, katerih podobe, avtomobili, stanovanja in drugi osebni podatki, bodo dejansko in brez njihove vednosti zajeti s snemanjem. Takšna zbirka osebnih podatkov nima pravne podlage, ne bi smela nastati, še manj se sme nadaljnje obdelovati.Namen snemanja, kot ga opredeljuje Google, je prikaz posnetkov ulic in krajev – torej posameznih geografskih lokacij in ne posameznikov kot takih. Torej zbirka osebnih podatkov poleg tega, da zanjo ni pravne podlage, za dosego namena sploh ni potrebna. Zaradi navedenega Pooblaščenec meni, da je potrebno posnetke anonimizirati nemudoma in neposredno po zajemu, tako da se zbirka osebnih podatkov po zajemu obdeluje zgolj za namen anonimizacije (in potem uniči) in nikakor drugače. Zbirke, ki je nastala ob zajemu, po mnenju Pooblaščenca pred anonimizacijo ni dopustno obdelovati na noben drug način. Torej se je pred anonimizacijo ne sme kopirati, posredovati, izvažati ali kakorkoli drugače obdelovati.Navedeno velja tako za primer, ko bi zajem posnetkov izvajal Google sam, kot tudi za primer, da bi to prepustil pogodbenemu partnerju. Pooblaščenec opozarja, da za zbirko posnetkov z osebnimi podatki nima pravne podlage niti Google kot naročnik, torej je nima niti njegov pogodbeni partner kot izvajalec. Kdorkoli v okoliščinah, ki veljajo v konkretnem primeru, ustvari zbirko osebnih podatkov - »surovih posnetkov«, jih je dolžan nemudoma anonimizirati, »surove posnetke« uničiti in neanonimiziranih posnetkov ne sme obdelovati kakorkoli drugače. Pooblaščenec bo v skladu s svojimi pristojnostmi preveril oz. preverjal ustreznost anonimizacije pri izvajalcu zajema v Sloveniji.
O b r a z l o ž i t e v:1. Posnetki posameznikov kot osebni podatkiUvodoma Pooblaščenec pojasnjuje, da je v zvezi s podobno aplikacijo že izdal mnenje št. 0712-242/2009, iz katerega v prvi vrsti izhaja, da je treba v konkretnem primeru najprej ugotavljati, ali gre v opisanem primeru za zbiranje osebnih podatkov posameznikov, torej ali se posnetki posameznikov štejejo za njihove osebne podatke. V takšnem primeru gre namreč, kot je tudi natančneje obrazloženo v navedenem mnenju, nedvomno za zbirko osebnih podatkov v smislu pete točke 6. člena ZVOP-1, kar pomeni, da je v takšnem primeru za nadzor nad obdelavo teh posnetkov nedvomno pristojen ravno Pooblaščenec.Pooblaščenec je že v zgoraj navedenem mnenju ocenil, da se posnetki posameznikov v določenih primerih lahko štejejo za njihove osebne podatke, ko so posamezniki iz njih določljivi. Pooblaščenec pa je tudi že v mnenju št. 0712-768/2007/2 izrazil, »da je fotografija skupek dokaj popolnih in natančnih lastnosti posameznika, saj gre za nosilec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na nek medij, fotografski papir. Fotografija vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti.« Dejstvo torej, da posnetki posameznikov ne vsebujejo njihovih drugih osebnih podatkov (npr. imena in priimka), v času, ko jih na splet postavi sam Google, po eni strani še ne pomeni, da tega morda kasneje ne bo storil kdo drug, po drugi strani pa tudi to še ne pomeni, da posamezniki iz posnetkov niso določljivi. Kot je namreč Pooblaščenec tudi že navedel v mnenju št. 0712-242/2009, je treba kriterij določljivosti posameznika razlagati široko, pomoč pri obrazložitvi tega kriterija pa je mogoče iskati v Direktivi o varstvu osebnih podatkov, ki v 26. recitalu določa, da »bi bilo treba za odločitev o tem, ali je oseba določljiva ali ne, upoštevati vsa sredstva, za katera se pričakuje, da jih bo uporabil bodisi upravljavec ali katera koli druga oseba za določitev take osebe.« Treba je torej presojati, za katera sredstva se pričakuje, da jih bo uporabil upravljavec ali katera koli tretja oseba za določitev posameznika. Pri tem je treba v skladu z Mnenjem o pojmu osebnih podatkov (v nadaljevanju Mnenje 4/2007) Delovne skupine za varstvo osebnih podatkov iz člena 29 (v nadaljevanju Delovna skupina), ki daje strokovna mnenja Evropski komisiji s področja varstva osebnih podatkov, upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na izbiro sredstev za določitev (identifikacijo) posameznika. Takšni dejavniki so npr. cena izvedbe identifikacije, »predvideni namen, strukturiranje obdelave, korist, ki jo pričakuje upravljavec, zadevne interese posameznikov ter tudi tveganje za organizacijske motnje (npr. kršitev dolžnosti zaupnosti) in tehnične napake.« Povedano z drugimi besedami – v nekaterih konkretnih situacijah, ko določljivost posameznika ne bi bila mogoča zaradi npr. nesorazmerno veliko stroškov, naporov ali časa za omogočanje njegove prepoznave, lahko trdimo, da se konkretni posnetek/fotografija ne nanaša na določljivega posameznika, zato ne uživa zakonskega varstva. V primeru, ko je posameznik v konkretni situaciji iz določenega posnetka/fotografije določen ali določljiv, pa je potrebno ta posnetek/fotografijo šteti za osebni podatek in torej posledično takšni posnetki/fotografije predstavljajo zbirko osebnih podatkov. Sistemi za avtomatsko prepoznavo obrazov so bili razširjeni že v času priprave mnenja št. 0712-242/2009 (11. 6. 2009) in so se do današnjega dne le še bolj uveljavili. Že na spletu je mogoče najti na področju aplikacij za prepoznavo obraza zelo široko ponudbo. Posledično torej zadošča, da nekdo poseduje osebno fotografijo določenega posameznika, na podlagi katere bi lahko teoretično preverjal, ali se ta obraz med drugim nahaja tudi na katerem od posnetkov, ki jih je na spletu objavil Google v okviru aplikacije Google Maps Street View. V bližnji prihodnosti lahko (zlasti ob široki uporabi označevanja posameznikov na fotografijah v spletnih družbenih omrežjih, t.i. »tagging«) z veliko verjetnostjo pričakujemo pojav spletnih servisov, ki bodo omogočali identifikacijo posameznika zgolj na podlagi posredovane fotografije.
Glede na navedeno torej Pooblaščenec meni, da bi zbirka posnetkov, iz katere bi bili razvidni obrazi posameznikov, nedvomno predstavljala zbirko osebnih podatkov. To seveda še toliko bolj velja v primeru, ko so iz posnetkov razvidna še osebna vozila (v nekaterih primerih celo, če ni razvidna številka registrske tablice) ali kakšni drugi identifikatorji posameznikov. Posledično pa mora upravljavec (torej tudi tisti, ki posnetke zajame), glede obdelave upoštevati določbe ZVOP-1.Mnenje Pooblaščenca v nadaljevanju podajamo v dveh delih, pri čemer se prvi del nanaša na zbiranje osebnih podatkov (zajem posnetkov), drugi pa na objavo osebnih podatkov (objava posnetkov na spletu).2. Zbiranje osebnih podatkov (zajem posnetkov)V skladu z določbami 8. in 10. člena ZVOP-1 bi moral upravljavec osebnih podatkov za njihovo obdelavo bodisi imeti podlago v zakonu ali pa privolitev posameznika, da se določeni njegovi osebni podatki lahko obdelujejo. Upravljavec zato takšnih posnetkov ne bi smel pridobivati niti jih objavljati, v kolikor tega izrecno ne določa zakon oz. v kolikor za to nima privolitve posameznikov. V konkretnem primeru noben zakon ne daje upravljavcu pravne podlage za obdelavo posnetkov posameznikov, lahko pa bi šteli, da je privolitev v takšno obdelavo konkludentno dana, če so bili posamezniki vnaprej seznanjeni s tem, da se bo na določenem območju v določenem času opravljal zajem posnetkov, pa so se kljub temu odločili, da se bodo v tem času gibali na snemanem območju. V skladu z določbami 19. člena ZVOP-1 mora biti namreč posameznik o obdelavi njegovih osebnih podatkov vnaprej obveščen. Primerjalno podobno ureditev najdemo v zakonski ureditvi videonadzora (74. čl, ZVOP-1), kjer je pridobivanje vnaprejšnjih osebnih privolitev posameznikov realno neizvedljivo, zato je določen režim vnaprejšnjega obveščanja posameznikov o videonadzoru. Tako drugi odstavek 74. člena ZVOP-1 določa, da mora oseba, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo, ki mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Z objavo takšnega obvestila se namreč glede na določbe četrtega odstavka 74. člena ZVOP-1 šteje, da je posameznik obveščen o obdelavi osebnih podatkov po 19. členu ZVOP-1. Obvestilo pa mora seveda vsebovati tudi vse podatke, ki jih navaja tretji odstavek 74. člena ZVOP-1, in sicer:
1. da se izvaja videonadzor;
2. naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
3. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema.Ob upoštevanju navedenega bi bil torej zajem posnetkov posameznikov na javnem prostoru dopusten, v kolikor bi lahko upravljavec (snemalec) zagotovil, da so posamezniki, še preden vstopijo v območje zajema posnetkov, o tem obveščeni, in imajo tako možnost izbire glede tega, ali bodo v območje vstopili ali ne in bodo posledično na posnetkih ali ne. Kot navedeno zgoraj, mora biti obvestilo vidno in razločno objavljeno, saj je le tako posamezniku omogočeno, da se z njim dejansko seznani in ima resnično možnost izbire. V nasprotnem primeru se namreč ne more šteti, da je posameznik privolil v to, da se ga snema, in posledično upravljavec nima pravne podlage za obdelavo njegovih podatkov (posnetkov). Na tem mestu Pooblaščenec poudarja, da je praktično nemogoče, da bi upravljavec kljub še tako široki in vestni uporabi sredstev obveščanja (časopisi, internet, drugi mediji) lahko dosegel prav vsakega posameznika, ki bi se v določenem trenutku lahko nahajal na lokaciji zajema. Interpretacija, da je obveščanju posameznikov o izvajanju snemanja zadoščeno s širjenjem obvestil prek javnih medijev, bi bila zelo široka in zato z vidika varstva posameznikove zasebnosti in njegovih osebnih podatkov lahko tudi sporna.Pri aplikaciji Google Map Street View je vendarle potrebno še opozoriti na pomembno razliko med videonadzornimi posnetki in posnetki, ki se bodo pojavili na svetovnem spletu. Pri videonadzornih posnetkih je namreč zelo natančno določeno kdo in kdaj te posnetke lahko pregleduje (namreč le takrat, ko nastopi nek škodni dogodek), pri objavi na svetovnem spletu pa je možnost ogleda posnetkov dana vsakomur po celem svetu. Pri internetu govorimo o globalni razpoložljivosti.Pooblaščenec pa opozarja tudi, da neupravičeno slikovno snemanje (brez privolitve) lahko v določenih primerih pomeni kršitev določb druge področne zakonodaje, ne le ZVOP-1, npr. določbe 138. čl. Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 55/08, 66/08, 39/09, v nadaljevanju KZ-1), če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Predlog za pregon zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu.
3. Objava osebnih podatkov (objava posnetkov na spletu)V zvezi z objavo posnetkov posameznikov Pooblaščenec v prvi vrsti opozarja na določbo 16. člena ZVOP-1, po kateri se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. V konkretnem primeru je namen snemanja prikaz posnetkov ulic in krajev – torej posameznih geografskih lokacij in ne posameznikov kot takih. Namen spletne storitve prikaza ulic torej ni identifikacija posameznika ali sploh obdelava njegovih osebnih podatkov. Zato Pooblaščenec meni, da v konkretnem primeru upravljavec nima pravne podlage za objavo neanonimiziranih posnetkov posameznikov. Za objavo takšnih posnetkov bi upravljavec moral imeti izrecno privolitev posameznikov, zgolj domnevna privolitev na podlagi javno objavljenega obvestila o snemanju (ki posameznika morda sploh ni doseglo) ni in ne more biti zadostna pravna podlaga za objavo posameznikovih osebnih podatkov (posnetkov/fotografij). Dejstvo torej, da se je posameznik v času snemanja nahajal v območju snemanja kljub javnemu obvestilu o tem, da bo na tej lokaciji potekalo snemanje, ne more šteti za privolitev v nadaljnjo obdelavo njegovih osebnih podatkov – na primer objavo njegovih posnetkov na spletu. Pri tem Pooblaščenec izpostavlja še določbo drugega odstavka 8. člena ZVOP-1, po kateri mora biti posameznik, v primeru obdelave njegovih osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Samo obvestilo o tem, da se torej na določenem območju opravlja zajem osebnih podatkov, tudi če to obvestilo vsebuje natančne načine in namen nadaljnje obdelave teh podatkov, po mnenju Pooblaščenca ne predstavlja ustreznega načina seznanitve za objavo osebnih podatkov. Posledično mora torej upravljavec pred objavo posnetkov le-te anonimizirati – torej izbrisati vse podatke, iz katerih bi bili lahko posamezniki določljivi (npr. zamegliti posnetke obrazov posameznikov, številk registrskih tablic posameznikov, ponekod celo posnetkov celotnih osebnih vozil oz. celotnih posameznikov). Le tako bi namreč lahko rekli, da upravljavec resnično izpolnjuje prvotni namen zajema - prikaz posnetkov ulic in krajev – torej posameznih geografskih lokacij in ne posameznikov kot takih. Objava anonimiziranih posnetkov pa ne pomeni več obdelave osebnih podatkov, zato privolitev zanjo ni potrebna. V takšnem primeru bi moral upravljavec poskrbeti za to, da se omenjeni podatki izbrišejo iz posnetkov v najkrajšem možnem času (kolikor to dopušča tehnologija), saj bi v vmesnem času nezakonito obdeloval osebne podatke posameznikov (kot že navedeno, obveščanje o snemanju prek javnih občil ne doseže vseh posameznikov, ki se lahko povsem po naključju in predvsem neodvisno od njihove volje znajdejo na posnetkih).Če upravljavec ni prepričan o tem, ali so podatki, ki jih obdeluje osebni podatki posameznikov, in za obdelavo nima pravne podlage, je bolje, da se izogne tveganju in obravnava posnetke kot osebne podatke. V takšnem primeru mora podatke iz posnetkov nemudoma izbrisati in posnetke anonimizirati oziroma jih že zajeti v takšni obliki. Če pa upravljavec lahko z gotovostjo določi, da posamezni posnetki ne vsebujejo osebnih podatkov, potem mu jih ni treba brisati, vendar v takšnem primeru nosi tveganje, da je bila njegova presoja napačna, s tem pa je kršil določbe zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov.
4. Zavarovanje surovih posnetkov (osebnih podatkov posameznikov) in nadzor nad njimiOsebni podatki morajo biti glede na določbe 24. člena ZVOP-1 ustrezno zavarovani. V svojih aktih morajo upravljavci osebnih podatkov predpisati postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter določiti osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke.V zvezi s tem Pooblaščenec opozarja tudi na vidik roka hrambe takšnih podatkov. Če se ti hranijo le nekaj ur (npr. posnetek ulice, ki se zamenja vsakih nekaj ur), je možnost zlorabe bistveno manjša, kot v primeru, ko se posnetki hranijo daljše časovno obdobje (npr. 12 mesecev, kot naj bi Google običajno hranil surove posnetke). V primeru daljšega roka hrambe se morajo vzpostaviti takšni sistemi obdelave podatkov, da se lahko čim bolj sproti prilagajajo razvoju tehnologije in v primeru nastopa novih tehnoloških sredstev vključijo »ustrezno raven tehničnih in organizacijskih ukrepov, ko bo to potrebno.« Glede roka hrambe pa je treba upoštevati tudi določbe 21. člena ZVOP-1, po katerem se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Ob upoštevanju zgoraj navedenega (torej, da Google potrebuje posnetke za namene prikaza ulic in krajev in ne posameznikov), bi torej moral upravljavec posnetke nemudoma oz. takoj, ko je to tehnično mogoče, anonimizirati – torej obdelati tako, da osebni podatki iz njih ne bi bili več razvidni. Le tako bi dejansko izpolnil zahteve navedene določbe ZVOP-1. 5. Pogodbena obdelava osebnih podatkovGlede na to, da želite biti posrednik za podjetje Google, vas opozarjamo na določbe ZVOP-1 o pogodbeni obdelavi, saj namreč v tem primeru nastopate v vlogi pogodbenega obdelovalca za podjetje Google. 11. člen ZVOP-1 določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti in zagotavlja ustrezne postopke in ukrepe iz 24. člena tega zakona. Pogodbeni obdelovalec sme opravljati posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru naročnikovih pooblastil in osebnih podatkov ne sme obdelovati za noben drug namen. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi dogovor o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov iz 24. člena tega zakona. Upravljavec osebnih podatkov nadzoruje izvajanje postopkov in ukrepov iz 24. člena tega zakona. Ker boste v konkretnem primeru z izvajanjem snemanja šele ustvarili zbirko osebnih podatkov, iz okoliščin pa izhaja, da pravne podlage za zbirko osebnih podatkov ni, poleg tega iz namena snemanja tudi jasno izhaja, da vzpostavitev zbirke osebnih podatkov za dosego cilja sploh ni potrebna, Pooblaščenec meni, da ste dolžni poskrbeti za to, da se posnetki nemudoma in neposredno po zajemu anonimizirajo ter pogodbenemu partnerju (Googlu) posredujejo le v obliki, ki jo ta potrebuje za dosego namena – torej v anonimizirani obliki. Google za zbirko osebnih podatkov (podob, registrskih tablic …) nima pravne podlage in je za dosego namena ne potrebuje, kar posledično pomeni, da je zanj ne smete ustvariti. Pooblaščenec bo v skladu s svojimi pristojnostmi preveril oz. preverjal ustreznost anonimizacije pri izvajalcu zajema v Sloveniji.
Sklepno – priporočila PooblaščencaGlede na vse navedeno, Pooblaščenec na koncu navaja pogoje (in priporočila), pod katerimi bi bilo izvajanje snemanja z namene aplikacije Google Maps Street View po našem mnenju dovoljeno:1) Pred pričetkom zajema posnetkov mora upravljavec ustrezno objaviti obvestilo o snemanju, ki mora vsebovati vse informacije iz 74. člena ZVOP-1 in tudi podatke iz prvega odstavka 19. člena ZVOP-1. Obvestilo naj bo pred snemanjem dostopno čim širši javnosti (npr. objava na čim več spletnih straneh, v medijih), prav tako pa mora upravljavec pred zajemom o tem obvestiti Pooblaščenca. Obvestilo pa naj vsebuje tudi podatek o zastopniku upravljavca za zajem posnetkov.2) Nemudoma oz. neposredno po zajemu je treba posnetke anonimizirati, neanonimizirane posnetke pa uničiti. Pri tem je treba paziti, da bodo resnično izbrisani oz. zamegljeni vsi identifikatorji (ne le obrazi posameznikov ali le registrske tablice na vozilih). Anonimizacijo je dolžan narediti tisti, ki opravi zajem posnetkov, saj upravljavec (posledično pa tudi njegov pogodbeni partner) nima pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, poleg tega osebnih podatkov za dosego namena sploh ne potrebuje. 3) Če posameznik na izvajalca zajema naslovi posebno zahtevo za izbris njegovih osebnih podatkov (ne le anonimizacijo), ji je izvajalec (tudi seveda upravljavec) dolžan ugoditi.4) Izvajalec zajema posnetkov (tudi upravljavec) surovih (neanonimiziranih) posnetkov ne sme posedovati, še manj posredovati tretjim osebam.
5) Izvajalec zajema posnetkov (tudi upravljavec) mora spoštovati vse določbe ZVOP-1 glede zavarovanja surovih posnetkov in le-te hraniti čim krajši čas – do anonimizacije, ki mora neposredno slediti zajemu.6) Izvajalec zajema posnetkov (tudi upravljavec) se mora izogniti zajemu posnetkov občutljivih situacij (npr. zelo vinjen posameznik na javnem prostoru) oz. področij (okolica zdravstvenih ustanov, cerkva, stanovanj, tudi pisarn) ter dogodkov, ki niso vidni običajnemu mimoidočemu (npr. čez ograjo na vrt zasebne hiše, skozi okno v prostor).7) Izvajalec zajema posnetkov (tudi upravljavec) mora posameznikom zagotoviti enostavne postopke za odgovarjanje na njihova vprašanja in reševanje njihovih reklamacij oz. pritožb v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov (npr. da se z desnim klikom na posamezen posnetek prikaže kontakt, kamor se lahko posameznik obrne s pritožbo ali z vprašanji), in to ne glede na dejstvo, da bodo posnetki nemudoma anonimizirani, saj je anonimizacija lahko opravljena slabo oziroma tako, da posameznik meni, da je s posnetka še vedno prepoznaven. To možnost morajo imeti posamezniki tudi še pred objavo posnetkov na spletu. O tem, kako jo lahko uporabijo, je izvajalec dolžan posameznike obvestiti ob obvestilu o izvajanju snemanja. Pooblaščenec v zvezi z naštetimi pogoji in priporočil opozarja, da so ta namenjena upravljavcu osebnih podatkov, če pa bo ta določena ravnanja prenesel na pogodbene partnerje (izvajalce zajema podatkov), pa tudi njim.
Pooblaščenec glede na zadnje objave v medijih o Googleovem zbiranju tudi drugih podatkov (konkretno podatkov, prestreženih v WiFi omrežjih) opozarja, da se zgoraj navedeno mnenje tiče izključno zajema video posnetkov določenih lokacij). V kolikor bi namreč želel upravljavec zajeti še kakšne druge podatke, bi za to moral pridobiti izrecno privolitev posameznikov oz. ustrezno pravno podlago v zakonu.
Kot pa že obrazloženo v začetnem delu mnenja, Pooblaščenec za nadzor nad posegi v zasebnost, ki so izven področja varstva osebnih podatkov, ni pristojen. Vseeno pa pojasnjuje, da lahko posameznik, v kolikor mu zaradi protipravne objave posnetkov nastane škoda, v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava pred pristojnim sodiščem zahteva odškodnino. Prav tako pa ima posameznik tudi druge mehanizme za odstranitev
svojih protipravno pridobljenih posnetkov s spletne strani (več o tem na povezavi): http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/informacijske-tehnologije-in-osebni-podatki/varstvo-osebnih-podatkov-na-internetu/S spoštovanjem,
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka