Zahteva po zvočnem posnetku telefonskega pogovora
+ -Številka: 07121-1/2024/1550
Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki
Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 6. 12. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede zahteve po zvočnem posnetku telefonskega pogovora, ki ste ga imeli s klicnem centrom podjetja.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Zvočni posnetek telefonskega pogovora predstavlja osebni podatek posameznika, shranjeni posnetki pogovorov pa zbirko osebnih podatkov, katerih upravljavec je podjetje. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki (zvočni posnetki), ima skladno s 15. členom Splošne uredbe pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki.
V okviru navedene pravice ima pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov in vse informacije iz navedenega člena uredbe.
To pomeni, da mora podjetje posamezniku omogočiti prepis ali kopiranje podatkov oziroma zvočnega posnetka. Na tem mestu je treba izpostaviti, da se posameznik lahko seznani zgolj s svojimi osebnimi podatki, ne pa tudi z osebnimi podatki drugih oseb v telefonskem pogovoru.
O b r a z l o ž i t e v:
Uvodoma splošno pojasnjujemo, da pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi ureja 15. člen Splošne uredbe, ki določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti (1) potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, (2) dostop do osebnih podatkov in (3) naslednje informacije:
a) namene obdelave;
b) vrste zadevnih osebnih podatkov;
c) uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah;
d) kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;
e) obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi;
f) pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;
g) kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom;
h) obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
Osebni podatki so skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe definirani kot katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Iz navedenega izhaja, da zvočni posnetek telefonskega pogovora predstavlja osebni podatek posameznika, shranjeni posnetki pogovorov pa zbirko osebnih podatkov, katerih upravljavec je podjetje.
Na podlagi pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki vam mora torej podjetje omogočiti prepis ali kopiranje podatkov oziroma zvočnega posnetka. Izpostavljamo pa, da se posameznik lahko seznani zgolj s svojimi osebnimi podatki, ne pa tudi z osebnimi podatki drugih oseb udeleženih v telefonskem pogovoru. Pravica do seznanitve z osebnimi podatki se namreč nanaša izključno na osebne podatke prosilca. To pomeni, da posameznik v okviru te pravice lahko pridobi dostop le do svojih osebnih podatkov, ne pa do osebnih podatkov drugih oseb. Vsak primer se presoja posebej glede na konkretne okoliščine, pri čemer se ugotavlja, kateri podatki se štejejo za osebne podatke prosilca, kateri podatki (če sploh kateri) pa predstavljajo osebne podatke tretjih oseb (do katerih posameznik ni upravičen).
Lepo vas pozdravljamo.
dr. Jelena Virant Burnik,
informacijska pooblaščenka