Uporabniški profil porodnišnice na Facebooku in Instagramu

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 3. 3. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede odprtja uporabniškega profila porodnišnice na Facebooku in Instagramu. Zanima ves, ali je samo odprtje profila porodnišnice dopustno ter ali bi lahko na tem profilu objavljali tudi fotografije porodnic, če bi za to pridobili njihovo predhodno soglasje.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. IP kot samostojen in neodvisen državni organ lahko opravlja le nadzor nad izvrševanjem pravice do varstva osebnih podatkov, nedopustnost posegov v pravico do zasebnosti ter osebnostne pravice pa je v pristojnosti civilnih in kazenskih sodišč.

2. IP ne more presojati vprašanja, ali je odprtje uporabniškega profila porodnišnice samo po sebi dopustno, saj odgovor nanj presega njegove pristojnosti.

3. Pravno podlago za objavo fotografij porodnic na uporabniškem profilu porodnišnice bi lahko predstavljala le privolitev posameznice, na katero se fotografija nanaša. Ob tem pa je treba upoštevati, da se upravljavec na privolitev ne sme opreti, če je glede na vse okoliščine primera malo verjetno, da je bila dana prostovoljno.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim dopisom.

Odprtje profila na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, vključno z objavo fotografij in videoposnetkov, lahko pomeni poseg v posameznikovo zasebnost in osebnostne pravice (varovane v 35. členu Ustave) ter pravico do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave). Kljub temu, da gre za več tesno povezanih pravic, ki varujejo posameznikovo zasebno sfero, gre za vsebinsko in formalno ločene pravice. IP kot samostojen in neodvisen državni organ lahko opravlja le nadzor nad izvrševanjem pravice do varstva osebnih podatkov, nedopustnost posegov v pravico do zasebnosti ter osebnostne pravice pa je v pristojnosti civilnih in kazenskih sodišč. Zato IP ne more presojati vprašanja, ali je odprtje uporabniškega profila porodnišnice samo po sebi dopustno, saj odgovor nanj presega njegove pristojnosti.

Glede javne objave fotografij porodnic na uporabniškem profilu porodnišnice IP pojasnjuje, da fotografije ustrezajo definiciji osebnega podatka iz 1. točke 4. člena Splošne uredbe, če prikazujejo določenega ali določljivega posameznika. V primeru, da se posameznic, ki jih prikazuje fotografija, ne da določiti, ne gre za obdelavo osebnih podatkov, s tem pa je izključena pristojnost IP. Glede na naravo in okoliščine nastanka fotografij (tj. v porodnišnici) IP vseeno izpostavlja, da lahko posameznice v teh situacijah utemeljeno pričakujejo višjo stopnjo zasebnosti, zato objava tovrstnih fotografij, čeprav ne omogočajo identifikacije posameznika ali posameznice, vseeno zahteva veliko mero previdnosti, da ne pride do posega v katero drugo ustavno varovano človekovo pravico.

Če fotografije ustrezajo definiciji osebnega podatka, se glede njihove obdelave uporabljajo vse relevantne določbe Splošne uredbe in ZVOP-2. V prvi vrsti to pomeni, da mora za njihovo objavo obstajati ustrezna pravna podlaga, posameznicam, ki jih prikazujejo objavljene fotografije pa morajo biti pojasnjene okoliščine obdelave njihovih osebnih podatkov (na primer kdo jih zbira, s kakšnim namenom, kje bodo objavljene in koliko časa).

Pravne podlage določa Splošna uredba v prvem odstavku 6. člena (privolitev, izvajanje pogodbe, izpolnitev zakonske obveznosti, zaščita življenjskih interesov posameznika, opravljanje nalog v javnem interesu in zakoniti interes). Pravno podlago za objavo fotografij porodnic na uporabniškem profilu porodnišnice bi lahko predstavljala le privolitev posameznice, na katero se fotografija nanaša. Niti Splošna uredba, niti ZVOP-2 pa ne predpisujeta posebne oblike za izražanje privolitve (na primer v pisni obliki), temveč Splošna uredba določa le, da je privolitev vsaka prostovoljna, izrecna, informirana  in nedvoumno izjavljena volja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ker pa je upravljavec (v tem primeru je to porodnišnica) odgovoren za skladnost obdelave podatkov z določbami Splošne uredbe, ki jo mora biti sposoben tudi dokazati, lahko z namenom lažjega dokazovanja skladnosti privolitve zbirate tudi v pisni obliki. Več o privolitvi kot pravni podlagi za obdelavo osebnih podatkov je dostopnega na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/privolitev.

IP dodatno opozarja na neustreznost privolitve kot pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v primerih očitnega nesorazmerja moči med posameznikom in upravljavcem, ker se v tovrstnih primerih pojavlja dvom glede prostovoljnosti privolitve. Tipičen primer upravljavca, za katerega privolitev ne predstavlja ustrezne pravne podlage, so organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, lahko pa so to tudi delodajalci v razmerju do delavcev. Če je glede na vse okoliščine primera malo verjetno, da je bila privolitev dana prostovoljno, se upravljavec nanjo ne sme opreti. Zato poudarjamo, da obdelava podatkov v opisanem primeru (fotografiranje porodnic v porodnišnici)  poteka v specifičnem okolju in predvsem v specifičnem trenutku, v katerem so praviloma posameznice v ranljivem položaju, zato se zastavlja vprašanje primernosti in prostovoljnosti pridobljenega soglasja v danih okoliščinah.

V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila:

dr. Pika Šarf,

Svetovalka IP za mednarodne odnose

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka