Uporaba telesne kamere

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede uporabe telesne kamere.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Splošno uporaba telesnih kamer po mnenju IP praviloma ni dovoljena.

Videonadzor javnih površin je dovoljen le v skladu s pogoji, določenimi v 80. členu ZVOP-2, ki med drugim v petem odstavku določa, da se tak videonadzor lahko za namen varovanja oseb, tajnih podatkov v prenosu, poslovnih skrivnosti ali premoženja večje vrednosti opravlja tudi z uporabo telesne kamere, če jo uporablja za to posebej usposobljena oseba.

IP meni, da bi bilo težko sprejeti, da bi uporaba telesne kamere, ki jo opisujete v vašem zaprosilu za mnenje, prestala test sorazmernosti v odnosu do vseh preostalih mimoidočih. Slednji imajo namreč vsekakor upravičeno pričakovanje, da samo zaradi udeležbe v prometu oziroma sprehajanja na javni površini ne bodo posneti.

Vsaka obdelava osebnih podatkov mora potekati transparentno in skladno z določbami Splošne uredbe in ZVOP-2.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma pojasnjuje, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati ustreznosti določene rešitve, niti ne more vnaprej potrjevati posameznih rešitev ali konkretnih dejanj obdelave osebnih podatkov z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka. V nadaljevanju IP zato podaja splošna pojasnila, na podlagi katerih lahko tisti, ki podatke obdeluje, ugotavlja skladnost svojega ravnanja s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

IP uvodoma pojasnjuje tudi, da je osebni podatek skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Posameznik je določljiv, če ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Glede na navedeno lahko posnetki oziroma fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi o varstvu podatkov le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na posnetku jasno in nedvoumno razviden in bi se   ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti, ali ko se hkrati s posnetki obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku. Torej, če je ločljivost posnetkov dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno snemanje teoretično lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba imeti ustrezno pravno podlago Na podlagi navedb v vašem zaprosilu za mnenje IP meni, da bi lahko šlo pri opisanem snemanju (razen če bi bila kakovost posnetkov tako slaba, da ne bi bilo mogoče prepoznati niti posnetih posameznikov niti drugih podatkov, ki bi lahko omogočali njihovo določitev) za obdelavo osebnih podatkov, saj bi nastali posnetki lahko predstavljali zbirko osebnih podatkov. V tem primeru bi bilo pri njihovi obdelavi treba spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-2. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku 6. člena, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)  obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)  obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)  obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)  obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

IP nadalje splošno pojasnjuje, da je uporaba telesnih kamer zakonsko dovoljena le v izjemnih primerih (npr. v prvem odstavku 113. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije za uporabo s strani policistov za namen dokazovanja prekrškov in kaznivih dejanj ter identificiranju kršiteljev oziroma storilcev).  IP ob tem dodaja, da bi v primeru uporabe telesne kamere, ki ste jo opisali v vašem zaprosilu za mnenje, lahko šlo tudi za snemanje javnih površin. IP pojasnjuje, da je videonadzor javnih površin dovoljen le v skladu s pogoji, določenimi v 80. členu ZVOP-2, ki med drugim v petem odstavku določa, da se tak videonadzor lahko za namen varovanja oseb, tajnih podatkov v prenosu, poslovnih skrivnosti ali premoženja večje vrednosti opravlja tudi z uporabo telesne kamere, če jo uporablja za to posebej usposobljena oseba. Takšna oseba je npr. usposobljen kurir za prenos tajnih podatkov ali policist, usposobljen za varovanje varovanih oseb.

Splošno uporaba telesnih kamer po mnenju IP torej praviloma ni dovoljena, saj za njihovo uporabo ni zagotovljena nobena izmed pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Izjemoma bi morda lahko (za zasebni sektor) v poštev prišla točka (f) omenjenega člena, v skladu s katerim je obdelava osebnih podatkov zakonita, kadar je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. IP posebej poudarja, da mora za zagotovitev omenjene pravne podlage upravljavec utemeljiti, da zakoniti interesi, ki jih z obdelavo (v konkretnem primeru torej s snemanjem) zasleduje, prevladajo nad pravicami in svoboščinami posameznikov, ki so predmet obdelave (v konkretnem primeru torej vsi mimoidoči oziroma osebe, ki bi jih srečali na svoji poti). Tehtanje se opravi od primera do primera, pri čemer se upošteva zlasti, da se istega zakonitega interesa ne da doseči z milejšimi sredstvi in da je poseg v pravice in svoboščine posameznikov sorazmeren glede na pomen zakonitega interesa, ki se zasleduje – torej le v posebej utemeljenih primerih.

Ob tem IP posebej opozarja tudi na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov posameznikov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru. IP sicer meni, da bi bilo težko sprejeti, da bi uporaba telesne kamere, ki jo opisujete v vašem zaprosilu za mnenje, prestala test sorazmernosti v odnosu do vseh preostalih mimoidočih. Slednji imajo namreč vsekakor upravičeno pričakovanje, da samo zaradi udeležbe v prometu oziroma sprehajanja na javni površini ne bodo posneti.

IP nadalje poudarja, da mora vsaka obdelava osebnih podatkov potekati transparentno in skladno z določbami Splošne uredbe in ZVOP-2. Upravljavec je tako dolžan posamezniku, na čigar se nanašajo osebni podatki, zagotoviti vse informacije o obdelavi osebnih podatkov, ki so določeni v 13. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Skladno z omenjeno določbo je dolžan upravljavec v primeru, kadar so bili osebni podatki  pridobljeni od posameznika, na katerega se ti nanašajo, le-temu takrat, ko pridobi osebne podatke, zagotoviti naslednje informacije:

(a)   identiteto in kontaktne podatke upravljavca in njegovega predstavnika, kadar ta obstaja;

(b)   kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kadar ta obstaja;

(c)   namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravno podlago za njihovo obdelavo;

(d)   kadar obdelava temelji na točki (f) člena 6(1), zakonite interese, za uveljavljanje katerih si prizadeva upravljavec ali tretja oseba;

(e)   uporabnike ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov, kadar obstajajo;

(f)    kadar je ustrezno, informacije o tem, da namerava upravljavec prenesti osebne podatke uporabniku v tretji državi ali mednarodni organizaciji, ter o obstoju ali neobstoju sklepa Komisije o ustreznosti ali v primeru prenosov iz člena 46 ali 47 ali drugega pododstavka člena 49(1) sklic na ustrezne ali primerne zaščitne ukrepe in sredstva za pridobitev njihove kopije ali kje so na voljo;

(g)  tudi nekatere druge informacije, opredeljene v drugem odstavku istega člena, in sicer:

-      obdobje hrambe osebnih podatkov ali, kadar to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;

-      obstoj pravice, da se od upravljavca zahtevajo dostop do osebnih podatkov in popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejite obdelave v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora obdelavi in pravice do prenosljivosti podatkov;

-      obstoj pravice, da se lahko privolitev kadarkoli prekliče, ne da bi to vplivalo na zakonitost obdelave podatkov, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica;

-      pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu.

Iz navedenega izhaja, da je posamezniku torej treba ob pridobitvi njegovih osebnih podatkov zagotoviti navedene informacije o obdelavi osebnih podatkov. V konkretnem primeru bi torej morali mimoidočim (ob obstoju ustrezne pravne podlage za njihovo snemanje, katere obstoj je na podlagi informacij iz vašega zaprosila za mnenje ter zgoraj navedenih pojasnil le malo verjeten) zagotoviti navedene informacije v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov.

IP ob tem opozarja, da neupravičeno slikovno snemanje lahko v določenih primerih pomeni tudi kršitev določb druge področne zakonodaje, npr. določbe 138. člena Kazenskega zakonika (KZ-1; Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr., 39/09, 55/09 – odl. US, 91/11, 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 - ZZNŠPP), če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Posameznik, ki meni, da se s tem posega v njegove osebnostne pravice, lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in sodijo v pristojnost sodišč.

IP sklepno ponavlja, da v okviru mnenja ne more presojati ustreznosti določene rešitve z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali upravnega postopka. Presoja glede zakonitosti obdelave oziroma obstoja pravne podlage za posamezno obdelavo je torej primarno na vsakem upravljavcu posebej. Upravljavec (v konkretnem primeru torej vi) je torej v vsakem posameznem primeru odgovoren za zakonitost ter sorazmernost obdelav osebnih podatkov, ki jih izvaja.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka