Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
Iskalnik po spletni strani   Priredbe v znakovni jezik  
dekorativna slika

Uporaba osebnih podatkov umrlih posameznikov v vodnikih

+ -
Datum: 01.09.2023
Številka: 07121-1/2023/1098
Kategorije: OP umrlih

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da pripravljate  sklop inovativnih vodnikov, v katere boste kot pripovedovalca zgodb vključili tudi dve osebi, ki sta umrli pred manj kot sedemdesetimi, a več kot dvajsetimi leti. Zanima vas, ali to lahko storite v navedene namene brez dodatnih dovoljenj.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave RS. Za posege v širšo pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave RS so pristojna sodišča.

Splošna uredba se ne uporablja za osebne podatke umrlih posameznikov. To področje je urejeno v 9. členu ZVOP-2.

Podatki umrlih posameznikov po preteku 20 let od smrti niso več varovani kot osebni podatki po ZVOP-2, če drug zakon ne določa drugače. Ne glede na to pa je pri obdelavi osebnih podatkov umrlih posameznikov treba spoštovati pravice do varstva zasebnosti, osebnostnih pravic in pietete.

O b r a z l o ž i t e v:

Vaše vprašanje se nanaša na širše področje kulturno-zgodovinskega in izobraževalnega delovanja, ki zajema obdelavo osebnih podatkov umrlih posameznikov ter vprašanje njihovih osebnostnih pravic in pietete. Glede na to IP najprej pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). V primeru uporabe osebnih podatkov umrlih posameznikov v vodnikih s področja kulture pa gre lahko (tudi) za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč ter je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva.

Prav tako IP poudarja, da v okviru mnenja ne more presojati zakonitosti posameznih obdelav osebnih podatkov. Tako presojo lahko namreč opravi le v konkretnem nadzornem postopku, v katerem so udeležencem postopka zagotovljene vse procesne pravice. Neobvezujoča mnenja IP pa so namenjena podaji načelnih in splošnih stališč glede interpretacije določb zakonov, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. Zato IP v nadaljevanju podaja usmeritve, ki so vam lahko v pomoč pri presoji skladnosti s pravili varstva osebnih podatkov v vašem konkretnem primeru.

IP pojasnjuje, da se Splošna uredba ne uporablja za osebne podatke umrlih, lahko pa države članice določijo pravila za obdelavo takšnih osebnih podatkov. To področje je v Republiki Sloveniji urejeno v 9. členu ZVOP-2. Skladno s prvim odstavkom tega člena se osebni podatki umrlih posameznikov obdelujejo v skladu z zakonom. Peti odstavek istega člena pa je neposredna pravna podlaga za obdelavo zakonito pridobljenih osebnih podatkov umrlih posameznikov za namene znanstvenega raziskovanja, zgodovinskega raziskovanja, izobraževalne, statistične ali arhivske namene ali v okviru izvajanja svobode izražanja, na podlagi pisnih privolitev določenih oseb po predpisanem izključujočem vrstnem redu. Ne glede na to je dovoljena objava ali druga obdelava v zgodovinskih in drugih izobraževalnih publikacijah zakonito pridobljenih osebnih podatkov umrlih posameznikov, če so bile javne osebe in če tega ne prepoveduje drug zakon.

Ker pa navajate, da sta posameznika, osebne podatke katerih bi uporabili v vašem vodniku, umrla več kot 20 let nazaj, IP izpostavlja šesti odstavek 9. člena ZVOP-2, skladno s katerim se določbe 9. člena ZVOP-2 »uporabljajo za osebne podatke umrlih posameznikov 20 let po njihovi smrti, če drug zakon ne določa drugače«. To pomeni, da po preteku 20 let od smrti ti podatki niso več varovani kot osebni podatki po ZVOP-2 in zanje velja področna ureditev, npr. določbe Ustave RS in Obligacijskega zakonika.

Glede na to, da bi za vodnike uporabili vzdevek oziroma ime in priimek ter vlogo oziroma podobo posameznikov, ki so umrli več kot 20 let nazaj, posebnih dovoljenj za obdelavo teh podatkov z vidika ZVOP-2 načeloma ne potrebujete. Vendar pa ste sami tisti, ki morate dokončno presoditi, ali lahko te osebne podatke uporabite zakonito.

Ob tem IP izpostavlja, da sta pravici do varstva lastnega imena in do varstva posameznikove podobe osebnostni pravici, ki ju varuje tudi 35. člen Ustave RS. Prav tako je treba pri uporabi osebnih podatkov umrlih posameznikov spoštovati pravico do pietete (glej npr. odločbi Ustavnega sodišča št. Up-2155/08 z dne 1. 10. 2009 in Up-1005/15-21 z dne 31. 5. 2018). V vašem primeru bi bila lahko relevantna tudi določba 2. člena ZVKD-1, ki določa, da je varstvo dediščine v javno korist, ki se določa v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifikacijskim pomenom dediščine za državo, pokrajine in občine, med drugim pa obsega tudi identificiranje dediščine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, preučevanje in interpretiranje ter predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah. Kot že pojasnjeno, pa je za varstvo pravice do zasebnosti in varstvo osebnostnih pravic predvidena sodna pristojnost, zaradi česar vam IP v tem delu konkretnejšega mnenja o dopustnosti opisane uporabe osebnih podatkov umrlih posameznikov ne more podati.

Lepo vas pozdravljamo,

 

Pripravila:                                                                                                                                

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka