Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
   
dekorativna slika

Ugotavljanje identitete

+ -
Datum: 27.11.2023
Številka: 07121-1/2023/1477
Kategorije: Policijski postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede postopka ugotavljanja identitete s strani policije.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati ustreznosti posameznih obdelav osebnih podatkov z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi.

Policisti smejo ugotavljati identiteto osebe skladno z določili 40. člena ZNPPol.

Policisti primarno ugotavljajo identiteto osebe tako, da osebo na primeren način ustavijo in ji pojasnijo razlog ustavitve ter nato zahtevajo izročitev javne listine z njeno fotografijo, ki jo je izdal državni organ, da listino pogledajo ter primerjajo in preverijo podatke v ustreznih evidencah.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa v okviru mnenja presojati ustreznosti posameznih obdelav osebnih podatkov z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi. IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP uvodoma nadalje pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi policija, podana v 6. členu ZVOP-2, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe.

Področna pravna podlaga za vodenje policijskih evidenc je Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol; Uradni list RS, št. 15/13, 23715 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19, 153/21 – odl. US). Ta v 123. členu določa, da policija upravlja in vzdržuje evidence, v katerih zaradi opravljanja policijskih nalog uslužbenci policije zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke. V drugem odstavku istega člena so te evidence tudi naštete, med njimi je tudi evidenca identifikacij. Vsebino evidenc določata 124. in 125. člen ZNPPol. Evidenca identifikacij tako poleg skupnih osebnih podatkov iz 124. člena ZNPPol vsebuje tudi razlog, kraj, čas in prevozno sredstvo ter druge okoliščine ugotavljanja identitete.

ZNPPol v 4. členu določa, katere so naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, v 33. členu pa pooblastila, ki jih smejo policisti izvajati ob opravljanju policijskih nalog. Eno izmed teh pooblastil je tudi ugotavljanje identitete in izvajanje identifikacijskega postopka. Policisti smejo tako v skladu s 40. členom ZNPPol ugotavljati identiteto določenih oseb, in sicer tistih, ki:

-       jih je treba privesti ali pridržati;

-        vstopajo v območje, kraj, prostor, objekt ali okoliš, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje, ali se tam nahajajo;

-        so na območju, v kraju ali objektu, v katerem se izvajajo ukrepi za iskanje ali izsleditev storilca kaznivega dejanja ali prekrška ali predmetov in sledi, ki so pomembni za kazenski postopek ali postopek o prekršku;

-        z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbujajo sum, da bodo storile, izvršujejo ali so storile kaznivo dejanje ali prekršek;

-        so po opisu podobne iskani osebi;

-        z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali v določenem času vzbujajo sum, da je otrok ali mladoletnik na begu od doma ali iz vzgojnega zavoda, socialnovarstvenega zavoda, prevzgojnega doma ali zdravstvene ustanove ali se je izgubil;

-        so očitno nebogljene in je ugotavljanje identitete nujno za zagotovitev pomoči;

-        bi lahko dale koristne podatke za opravljanje policijskih nalog.

Policisti smejo ugotavljati identiteto osebe in posredovati njene podatke tudi na upravičeno zahtevo uradnih oseb ter nosilcev javnih pooblastil, če je to nujno za izvajanje pooblastil teh uradnih oseb ali za zagotavljanje njihove varnosti. Prav tako smejo policisti ugotavljati identiteto osebe tudi na upravičeno zahtevo druge osebe, ki izkazuje premoženjsko in nepremoženjsko škodo, telesno poškodbo, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in v podobnih primerih ter tako ugotovljene podatke posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred sodnimi ali državnimi organi.

Policisti primarno ugotavljajo identiteto osebe tako, da osebo na primeren način ustavijo in ji pojasnijo razlog ustavitve ter nato zahtevajo izročitev javne listine z njeno fotografijo, ki jo je izdal državni organ, da listino pogledajo ter primerjajo in preverijo podatke v ustreznih evidencah.

Ob tem IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave (v konkretnem primeru ugotovitev identitete).

V skladu s 130. členom ZNPPol morajo policisti o vsaki uporabi policijskega pooblastila poročati v poročilu o opravljenem delu, če poročila ne pišejo, pa v pisnem aktu o uporabi policijskega pooblastila ali v uradnem zaznamku. Te akte mora policist izdelati najkasneje v 24 urah od uporabe policijskega pooblastila.

IP sklepno ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more ugotavljati, ali je v konkretnem primeru bil izveden postopek ugotavljanja identitete v skladu s 40. členom ZNPPol ali ne oziroma na kateri pravni podlagi je policija izvedla legitimacijo in za kakšen namen. Od navedenega je tudi odvisna zakonitost zbiranja in nadaljnje obdelave, rok hrambe podatkov in druge okoliščine varstva osebnih podatkov. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem nadzornem postopku, ko so znane vse okoliščine posameznega konkretnega primera.

Iz vašega zaprosila za mnenje izhaja tudi, da ste se za pojasnila v zvezi z obdelavo vaših osebnih podatkov obrnili tudi na Policijo. V kolikor boste na podlagi prejetih informacij presodili, da obstaja sum kršitve oziroma nezakonite obdelave vaših osebnih podatkov, lahko pri IP vložite prijavo kršitve varstva osebnih podatkov. To lahko storite po elektronski pošti na naslov gp.ip@ip-rs.si, oz. po navadni pošti na naslov: Informacijski pooblaščenec, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana. IP priporoča, da prijavo pošljete na ustreznem obrazcu.

Lepo vas pozdravljamo.

 

Pripravil:

Matej Sironič,                                                   

Svetovalec pooblaščenca

za varstvo osebnih podatkov

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka